Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru nekdanjega starešine enega od taborniških rodov na Gorenjskem. Njegova kazen 18 let in osem mesecev zapora tako ostaja nespremenjena, poroča Večer. Obramba je sicer pokušala doseči oprostitev za del kaznivih dejanj, milejšo kazen ali ponovno sojenje.
Kazen ostaja nespremenjena
Nekdanji starešini je kranjsko okrožno sodišče v sodbi zaradi več kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mladoletnih oseb marca 2025 izdalo enotno zaporno kazen 20 let in treh mesecev zapora. To kazen je januarja letos višje sodišče znižalo na 18 let in osem mesecev zapora. Kazen ostaja nespremenjena, saj so vrhovni sodniki zdaj soglasno zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti.
Tožilstvo je obdolžencu očitalo 19 kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Med njimi so kazniva dejanja spolne zlorabe slabotne osebe, spolnega nasilja, kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let, ter kazniva dejanja prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva.
Opozarjajo še na morebitni premoženjski interes
Obramba je zdaj trdila, da se oškodovanci zaradi alkohola ali drog niso mogli natančno spominjati dogajanja, poroča časnik Večer. Menili so, da je sodišče posamezna kazniva dejanja dokazovalo predvsem z njihovimi izpovedbami, oškodovanci pa se naj bi med seboj tudi dogovarjali. Opozarjajo še na morebitni premoženjski interes, saj bi lahko po obsodbi zahtevali odškodnino.
Pri tem pa so vrhovni sodniki poudarili, da je lahko že samo izpoved enega samega oškodovanca dovolj za obsodbo, ampak mora v tem primeru sodišče posebej skrbno pojasniti, zakaj mu verjame. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je kranjsko sodišče to storilo.
Tudi argument obrambe, da so bili oškodovanci preveč opiti, da bi se dogodkov lahko zanesljivo spominjali, ni bil sprejet. Sodišče je pojasnilo, da lahko alkohol močno vpliva na človekovo zavest in sposobnost, da se svobodno odloča o spolnih dejanjih, ne pomeni pa nujno, da se kasneje ničesar ne spominja.
Podlage za očitke o dogovarjanju med oškodovanci niso našli
Prav tako pa niso našli podlage za očitke o dogovarjanju med oškodovanci, saj so bili ti različnih starosti, se med seboj niso poznali, zlorabe pa so se dogajale v različnih obdobjih. Dodali so, da nekateri niso zahtevali odškodnine, posamezni pa kaznivih dejanj sploh niso prijavili sami.
Obramba je nasprotovala tudi temu, da je del sojenja potekal prek videokonference. Izpodbijala je tudi odločitev, da sodišče na glavni obravnavi ni ponovno zaslišalo treh oškodovancev, ki so jih zaslišali oktobra 2023 pred preiskovalno sodnico. Posnetki teh zaslišanj so bili kasneje predvajani med sojenjem, piše Večer.
Po pojasnilih sodišča jih niso želeli znova izpostavljati dodatni stiski, obramba pa ni navedla konkretnih novih okoliščin, ki bi jih morali razjasniti. Vrhovni sodniki so pri tem ocenili, da so s tem ustrezno poskrbeli za pravice obsojenca in za zaščito mladoletnikih oškodovancev.
Zagovorniki so nazadnje trdili, da je bila kazen za nekdanjo starešino taborniškega rodu občutno strožja od tistih, ki jih sodišča izrekajo v podobnih primerih. Tudi tega po ocenah vrhovnih sodnikov obramba ni uspela dokazati.
STA
