Na gladini Družmirskega jezera, ki je nastalo kot posledica desetletij rudarjenja, se obeta nova energetska zgodba. Prostor, ki je bil nekoč simbol industrijske preteklosti, naj bi v prihodnosti postal prizorišče enega največjih projektov sončne energije v tem delu Evrope. Načrtovana plavajoča sončna elektrarna odpira vrata sodobnim rešitvam, hkrati pa že v izhodišču postavlja pomembno vprašanje: kako združiti ambiciozne energetske cilje z občutljivim prostorom, ki ima svojo zgodovino, naravno vrednost in pomen za lokalno skupnost?
Predvidena plavajoča sončna elektrarna
Kot sporočajo na Občini Šoštanj, je PSE Družmirje predvidena plavajoča sončna elektrarna na gladini Družmirskega jezera (znano tudi kot Šoštanjsko jezero), ki je nastalo kot posledica dolgoletnega rudarjenja.
V času pospešenega prehoda v nizkoogljično družbo Slovenija namreč vse bolj intenzivno išče nove načine za povečanje deleža obnovljivih virov energije. Med ambicioznejšimi projekti na tem področju je tudi načrtovana plavajoča sončna elektrarna na Družmirskem jezeru, za katero je vlada nedavno sprejela državni prostorski načrt (DPN).
Prispevek k energetski samozadostnosti države
Projekt, ki predvideva do 140 megavatov inštalirane moči, naj bi pomembno prispeval k energetski samozadostnosti države. Na prvi pogled gre za inovativno rešitev, ki združuje proizvodnjo čiste energije in razvoj rekreativne infrastrukture. Toda prav ta dvojna narava projekta – energetska in prostorska – zahteva podrobnejši razmislek: ali lahko tak poseg res hkrati služi okolju, ljudem in energetiki, ali pa gre za kompromis, pri katerem bodo nekatere posledice vidne šele na dolgi rok?
Energetski potencial in strateški pomen
Po besedah ministrstva za naravne vire in prostor, predstavlja plavajoča sončna elektrarna Družmirje enega največjih načrtovanih projektov sončne energije v Sloveniji. Z ocenjenim tehničnim potencialom 140 MW bi lahko pomembno prispevala k povečanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. Takšni projekti so še posebej zanimivi, ker ne posegajo neposredno v kmetijska ali pozidana zemljišča, temveč izkoriščajo že obstoječe vodne površine.
Inovativne oblike proizvodne energije
V širšem kontekstu energetske politike projekt odraža premik k bolj razpršenim in inovativnim oblikam proizvodnje energije. Plavajoče elektrarne so v Evropi še razmeroma redke, vendar hitro pridobivajo na pomenu, saj omogočajo boljši izkoristek prostora in potencialno višjo učinkovitost zaradi hlajenja panelov z vodo.
Plavajoče sončne elektrarne dosegle vrednost skoraj osmih milijard
Kot poudarja Holding Slovenskih elektrarn, plavajoče sončne elektrarne postajajo ena najbolj obetavnih tehnologij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov. Postavljene so na različnih naravnih in umetnih vodnih površinah in ponujajo edinstvene prednosti. Sončni paneli so nameščeni na plavajočih platformah iz umetne mase ali drugih recikliranih materialov, ki so sidrane na dno vodnega telesa in se prilagajajo nihanju vode in vetra.
Koncept se je začel razvijati v začetku 21. stoletja. Prva komercialna plavajoča sončna elektrarna je bila zgrajena leta 2008 v Kaliforniji, leta 2012 ji je sledila južnokorejska, ki je z močjo 500 kilovatov (kW) dokazala izvedljivost tehnologije. Do lanskega leta je globalni trg plavajočih sončnih elektrarn dosegel vrednost skoraj osmih milijard ameriških dolarjev, letos pa naj bi skupna zmogljivost dosegla pet gigavatov (GW), še poudarjajo na Holdingu Slovenskih elektrarn.
Poseg v občutljiv jezerski ekosistem
Nad idejo, da bi sredi umetno ustvarjenega Družmirskega oziroma Šoštanjskega jezera stala nova sončna plavajoča elektrarna, pa niso navdušeni v Šaleškem ekološkem gibanju.
Po njihovem mnenju bi elektrarna posegla v občutljiv jezerski ekosistem, ogrozila habitate številnih vrst ter lahko negativno vplivala na kakovost vode, pri čemer opozarjajo, da dolgoročni vplivi tovrstnih posegov še niso dovolj raziskani. Kritični so tudi do dejstva, da obstajajo alternativne lokacije na že degradiranih industrijskih območjih, kjer bi bilo mogoče sončne elektrarne postaviti brez poseganja v naravo. Projekt po njihovem prepričanju ogroža tudi turistični in rekreacijski potencial območja ter spreminja značaj prostora.
Pomanjkanje mnenja lokalne skupnosti?
Poleg okoljskih in prostorskih vidikov izpostavljajo tudi širši družbeni kontekst. Opozarjajo na nezaupanje v odločevalce zaradi preteklih neizpolnjenih obljub v regiji in menijo, da je bil projekt sprejet brez zadostnega sodelovanja lokalne skupnosti. Izražajo tudi pomisleke glede varnosti, saj bi morebitne nesreče lahko ogrozile jezero in okolje. V ospredje postavljajo vprašanje pravice prebivalcev do odločanja o lastnem razvoju, saj menijo, da projekt omejuje druge trajnostne razvojne možnosti, za katere se je lokalna skupnost že opredelila.
S vprašanji, kakšna je okvirna časovnica izvedbe projekta ter kako bodo rekreativne in turistične ureditve ob jezeru dostopne tudi po izgradnji elektrarne, smo se obrnili na ministrstvo za naravne vire in prostor, a odgovorov do danes še nismo prejeli.
