Ob današnjem svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) sprožili alarm zaradi podatkov o lanskih smrtnih nesrečah pri delu. Leta 2025 so namreč zabeležili 21 smrtnih izidov, kar je po njihovi oceni »nesprejemljivo visoko«. Ob tem so posebej izpostavili visok delež tujih delavcev med žrtvami.
Predsednik ZSSS Andrej Zorko je v izjavi za javnost poudaril, da je današnji dan »dan, ko si moramo nastaviti ogledalo o stanju zdravja in varstva pri delu ter preprečevanja poklicnih bolezni«.
Ob tem je bil kritičen: »Podatki pokažejo, da z doseženim stanjem ne moremo biti zadovoljni.«
Zorko je opozoril, da področje poklicnih bolezni še vedno ne deluje, kot bi moralo. Število priznanih primerov je nizko, dokazni postopki zapleteni, nadzor nad dejanskim stanjem pa pomanjkljiv. Pristojnih predpisov, je dodal, kljub očitnim potrebam nihče ni pripravljen spreminjati ali dopolnjevati.
»Ti podatki kažejo na potrebo po bolj odločnem, usklajenem in sistemskem odzivu vseh pristojnih institucij. Treba pa je dvigniti tudi zavedanje delodajalcev o pomenu spoštovanja predpisov s področja zdravja in varstva pri delu,« je zapisal Zorko.
ZSSS zato poziva k konkretnim izboljšavam, na zakonodajni ravni, pri nadzoru ter pri dejanskem izvajanju ukrepov za zaščito delavk in delavcev.
Tuji delavci nesorazmerno prizadeti
Delodajalci so lani inšpektoratu za delo prijavili 14.189 nezgod pri delu. Med 21 smrtnimi primeri je bilo pet delavcev, ki so umrli v prometnih nezgodah. Štirje zaradi zasutja, trije zaradi povozitve z delovno opremo, dva zaradi padca z višine in dva zaradi stika z gibajočimi deli delovne opreme. Po en delavec pa je umrl zaradi eksplozije tlačne posode, padca pri gibanju, porušitve bremena in zadušitve.
Vse smrtne žrtve so bili moški. Najmlajši je bil star komaj 18 let, najstarejši pa 63 let. Med umrlimi je bilo 13 državljanov Slovenije, šest državljanov Bosne in Hercegovine ter dva državljana Severne Makedonije.
V ZSSS opozarjajo, da so tuji delavci pri tem še posebej ranljiva skupina. Kot so zapisali, so le-ti pogosto slabo seznanjeni z navodili za varno delo, saj je usposabljanje v praksi problematično, mnogi ne razumejo ali slabo razumejo slovenski jezik. Zaradi vse večje prisotnosti delavcev, ki ne obvladajo niti slovenščine niti angleščine, je po njihovem mnenju težko preveriti, koliko so sploh usposobljeni za varno in zdravo delo.
Spomin na umrle
Mednarodna organizacija dela (ILO) je svetovni dan varnosti in zdravja pri delu razglasila leta 2003, da bi spodbudila prizadevanja za večjo kulturo varnosti na delovnih mestih. Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov pa je 28. april leta 1996 razglasila tudi kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce.
Ob letošnjem dnevu so glavni poudarki ZSSS jasni: brez sistemskih sprememb, učinkovitega nadzora in odgovornosti delodajalcev se bo tragična statistika po njihovih besedah ponavljala.
»Vsaka smrt pri delu je ena preveč,« so še sporočili iz sindikata.
