Slovenske javne finance se v prvi polovici leta soočajo z opaznim povečanjem izdatkov, kar je občutno poslabšalo proračunsko bilanco. Kot piše Forbes, je primanjkljaj do konca junija presegel 0,8 milijarde evrov, potem ko je v istem obdobju lani znašal 343 milijonov.
Med razlogi za večje izdatke so prenosi sredstev v sklad za obnovo, kjer se je znesek povečal za 158 milijonov evrov, ter predvsem stroški plač v javnem sektorju. Izdatki za plače so se po podatkih ministrstva povečali za več kot 10 odstotkov, tako neposredni proračunski izdatki (z 884 na 974 milijonov evrov) kot tudi transferji občinam in javnim zavodom.
Fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun, ugotavlja, da so skupni stroški dela v javnem sektorju v prvih sedmih mesecih porasli za 10,8 odstotka oziroma za približno 270 milijonov evrov.
“Po izračunih Fiskalnega sveta bi morali za dosego navedenega cilja stroški dela v zadnjih petih mesecih leta glede na enako obdobje lanskega leta v povprečju porasti za 10,1 odstotka. Vendar je glede na dogovor o novem plačnem sistemu v oktobru moč pričakovati dodaten pospešek rasti stroškov dela, s čemer bi lahko celoletna rast stroškov dela državnega proračuna presegla 11 odstotkov,” opozarja Kračun.
Plačna reforma kot glavni motor rasti
Kot piše Forbes, so izdatki višji predvsem zaradi januarskega dviga plač, prvega od šestih korakov plačne reforme v javnem sektorju, pa tudi zaradi večjega števila zaposlenih. V javnem sektorju je zdaj zaposlenih skoraj 190 tisoč ljudi, kar je 1500 več kot leto prej.
V Banki Slovenije dodajajo, da bo rast plač v javnem sektorju letos najvišja. V napovedih so jo ocenili na 8,7 odstotka, a že podatki prvih mesecev kažejo precej višjo rast. “Napovedi so negotove zaradi številnih sprememb, ki jih reforma prinaša,” so poudarili.
Izzivi za javnofinančno vzdržnost
V Fiskalnem svetu in Banki Slovenije opozarjajo, da bi lahko hitro rastoči stroški dela otežili doseganje ciljev, ki jih Slovenija narekuje nov evropski okvir za ekonomsko upravljanje. Država se je zavezala, da bodo neto izdatki v letih 2025–2027 rasli največ med 4,1 in 5,6 odstotka, medtem ko plačna reforma sama prinaša precej višje obremenitve.
Na ministrstvu za finance pravijo, da razmere pozorno spremljajo. “Izvajanje reforme je dolgoročen in večleten proces. Ob morebitnih spremembah bodo proračunske projekcije ustrezno prilagojene,” so sporočili.
Njihov cilj je poleg pravičnejšega plačnega sistema tudi ohranjanje vzdržnosti javnih financ. Na vprašanje, kakšne so konkretne posledice višje rasti stroškov za letošnji proračun, pa na ministrstvu za zdaj niso odgovorili, še poroča Forbes.
