V Sloveniji z demenco živi več kot 40.000 ljudi, število bolnikov pa zaradi staranja prebivalstva vsako leto raste. Bolezen ne prizadene le posameznika, temveč tudi njegove bližnje, zato gre po besedah predsednice Zdravniške zbornice Bojane Beović za širši družbeni problem.
Kot je pojasnil nevrolog Zvezdan Pirtošek z ljubljanske medicinske fakultete, se v možganih že desetletja pred pojavom prvih znakov začnejo kopičiti beljakovine, ki motijo delovanje nevronov. Stara zdravila, ki delujejo na kemične prenašalce, pomagajo le delu bolnikov. Nova zdravila, kot sta Lecanemab in Donanemab, pa neposredno odstranjujejo te beljakovine in lahko napredovanje bolezni v zgodnji fazi upočasnijo tudi do 35 odstotkov.
Zdravili sta že na voljo v ZDA, Izraelu, na Japonskem in v več evropskih državah. Evropska agencija za zdravila ju je potrdila, v Avstriji in Nemčiji ju že uporabljajo. Po besedah Milice Gregorič Kramberger iz UKC Ljubljana bo postopek odobritve v Sloveniji vodila JAZMP, zdravljenje pa bo sprva mogoče le v Ljubljani in Mariboru, saj zahteva dodatne kadre, opremo in stalno spremljanje bolnikov.
Preprečevanje, diagnostika in stigma
Ker zdravila ne bodo primerna za vse, strokovnjaki poudarjajo pomen preventive in zgodnje diagnoze. Gregorič Kramberger pri tem opozarja na zdrav življenjski slog in redno gibanje. Psihiatrinja Polona Rus Prelog pa dodaja, da v Sloveniji primanjkuje paliativne oskrbe za bolnike z demenco, zato je njena uvedba ena ključnih prioritet. Predsednica društva Spominčica, Štefanija L. Zlobec, medtem izpostavlja še zmanjšanje stigme, ki ljudi pogosto zadrži pred iskanjem pomoči.
Kako prepoznati prve znake demence?
Demenca se običajno začne počasi in neopazno, zato je pomembno, da ljudje in njihovi svojci znajo prepoznati zgodnje opozorilne znake. Strokovnjaki izpostavljajo naslednje:
1. Pozabljivost, ki moti vsakdanje življenje: na primer, ko oseba pozablja pomembne datume, pogosto izgublja predmete ali ponavlja ista vprašanja.
2. Težave pri načrtovanju in opravljanju nalog: oseba na primer težko sledi receptu, plačuje račune ali sledi pravilom igre, ki jo je prej dobro poznala.
3. Zmedenost glede časa in prostora: bolniki se lahko izgubijo na znanih poteh ali ne vedo, kateri dan v tednu je.
4. Težave z govorom in pisanjem: pogosto iščejo prave besede, stavki postanejo prekinjeni, zapiski nepregledni.
5. Slabša presoja in odločanje: na primer nepremišljeni finančni izdatki ali zanemarjanje osebne higiene.
6. Umikanje iz družbenega življenja: izguba zanimanja za hobije, delo ali druženje, ker se oseba ne znajde več v pogovoru.
7. Spremembe razpoloženja in osebnosti: oseba postane neznačilno razdražljiva, prestrašena, tesnobna ali celo nezaupljiva.
Zdravniki poudarjajo, da posamezen znak še ne pomeni nujno demence, je pa pomembno, da se ob pojavu več simptomov poišče strokovna pomoč. Zgodnja diagnoza lahko bistveno izboljša kakovost življenja, še posebej ob prihajajočih novih zdravilih.
Kako se kot bližnji soočiti z demenco ljubljene osebe?
Soočanje z diagnozo demence pri bližnjem je čustveno zahtevno, strokovnjaki pa priporočajo nekaj ključnih korakov. Pomembno je, da se izobrazimo, tj. spoznamo naravo bolezni, možne poteke in razpoložljive terapije. Bolje razumevanje namreč zmanjša občutek nemoči. Hkrati ne smemo pozabiti na bolnika z demenco in mu nuditi podporo v smislu, da ohranimo potrpežljivost, ga poslušamo in vključujemo v odločitve, kolikor je mogoče.
Nadalje je dobro, da vzpostavimo rutino, saj strukturiran vsakdan pomaga ohranjati orientacijo in zmanjšuje stres. Če se ne znajdemo najbolje, se lahko za lažje spopadanje z demenco bližnjega povežemo tudi z društvi, kot je Spominčica, in z zdravstvenimi strokovnjaki, ki nam lahko svetujejo glede dnevne oskrbe in paliativne podpore. Nič manj pomembno pa ni, da prav tako poskrbimo za svoje zdravje. Bližnji namreč pogosto prevzamejo (pre)veliko odgovornost, zato je skrb za svoje duševno in fizično zdravje ključna, da lahko učinkovito podpiramo bolnika.
Preberite tudi: Demenca: Če boste po 50. letu počeli to, boste močno zmanjšali tveganje
