Lani smo prebivalci Slovenije zavrgli kar 168.318 ton hrane, kar pomeni, da je vsak posameznik v povprečju odvrgel 79 kilogramov hrane. Gre za rahlo povečanje v primerjavi s predlani, in sicer za dva odstotka. Največ odpadne hrane, približno 44 odstotkov ali 73.600 ton, je nastalo v slovenskih gospodinjstvih. Povprečno gospodinjstvo je zavrglo 35 kilogramov hrane, od tega pa bi bila tretjina, približno 11 kilogramov, še užitna.
Povečanje količine zavržene hrane je bilo lani zaznati predvsem v proizvodnji hrane, kjer je količina odpadkov narasla skoraj za petino. Razlog je predvsem več zavrženih snovi, neprimernih za uživanje ali predelavo, so pojasnili na Statističnem uradu.
Kje nastaja odpadna hrana?
Po podatkih statistikov je razporeditev odpadne hrane po sektorjih naslednja:
- gospodinjstva: 44 %
- gostinstvo in strežba hrane: 32 %
- proizvodnja hrane: 15 %
- trgovina z živili: 9 %
V gospodinjstvih je količina odpadne hrane lani narasla za dva odstotka, v trgovinah za en odstotek, medtem ko so gostinski obrati poročali o štiriodstotnem zmanjšanju.
Užitni del odpadne hrane se zmanjšuje
Statistiki ocenjujejo, da je delež užitnega dela odpadne hrane lani znašal 36 odstotkov, kar predstavlja 60.600 ton. Preostanek, 107.700 ton ali 64 odstotkov, so bili neužitni deli, kot so olupki, kosti, jajčne lupine in podobno.
Največ odpadne hrane, približno 45 odstotkov, so predelali anaerobno v bioplinarnah, 34 odstotkov pa v aerobni predelavi v kompostarnah. V obratih za mehansko-biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov so pred odlaganjem biološko stabilizirali 19 odstotkov odpadne hrane. Preostala dva odstotka je bilo obdelano z drugimi postopki, kot so sežig ali ponovno rafiniranje olja.
Kje se nahajamo na mednarodni ravni?
V Evropski uniji je po poročanju Eurostata povprečna količina zavržene hrane znašala 132 kilogramov na prebivalca v letu 2022, kar je precej več kot v Sloveniji. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih (54 %), sledijo proizvodnja hrane (19 %), gostinstvo in strežba hrane (11 %), trgovina z živili (8 %) ter primarna proizvodnja (8 %).
Zavržena hrana pa ima pomemben vpliv tudi na okolje. Po ocenah Združenih narodov odpadna hrana predstavljata približno 8–10 % letnih svetovnih emisij toplogrednih plinov, kar je skoraj petkrat več kot emisije celotnega letalskega prometa.
Poleg tega je zavržena hrana tudi finančno breme. V Evropski uniji se letna vrednost zavržene hrane ocenjuje na približno 132 milijard evrov, kar pomeni približno 700 evrov na gospodinjstvo letno.
Kako zmanjšati količino zavržene hrane?
Čeprav obstajajo različni načini predelave, je najbolj učinkovit ukrep preprečevanje nastajanja odpadkov. Pri tem vam lahko pomagajo preprosti koraki:
- Načrtovanje nakupov in priprava tedenskih jedilnikov, da se kupi le toliko hrane, kot jo res potrebujemo.
- Pravilno shranjevanje hrane, da ostane sveža dlje časa.
- Uporaba ostankov in preostale hrane v novih jedeh, namesto da se zavrže.
- Podpora lokalnim iniciativam, kot so delitev hrane ali donacije “ostankov” tistim, ki to potrebujejo.
S tem, ko se vsak posameznik zaveda vrednosti hrane in spremeni vsakodnevne navade, lahko Slovenija pomembno zmanjša količino zavržene hrane in prispeva k bolj trajnostni prihodnosti brez nepotrebnih odpadkov.
