Javni proračun Slovenije je lani zabeležil občutno rast prihodkov od davkov in socialnih prispevkov. Skupni prihodki so dosegli 26,05 milijarde evrov, kar je skoraj 11 odstotkov več kot leto prej, kažejo podatki Statističnega urada.
Največjo rast so zabeležili pri davkih na kapital, ki so lani skoraj petkrat presegli predlansko raven in dosegli 124 milijonov evrov. Glavni razlog je uvedba davka na bilančno vsoto bank in hranilnic, ki bo veljal za obdobje 2024–2028. S tem bodo financirani ukrepi obnove po uničujočih poplavah leta 2023.
Prihodki od davka na dohodek pravnih oseb so se zaradi višje davčne stopnje povečali za skoraj 20 odstotkov, medtem ko so davki od dohodkov posameznikov ali gospodinjstev zrasli za 10 odstotkov. Davki na proizvodnjo in uvoz so se zvišali za pet odstotkov, prihodki od davka na dodano vrednost pa za 3,8 odstotka.
Socialni prispevki v porastu, davki kot delež BDP
Prihodki iz naslova socialnih prispevkov so lani znašali 11,58 milijarde evrov, kar pomeni 13,7-odstotno rast. K temu je prispeval tudi obvezni zdravstveni prispevek, ki je od začetka leta nadomestil prostovoljno zdravstveno zavarovanje.
Delež vseh davčnih prihodkov v bruto domačem proizvodu Slovenije je lani znašal 21,5 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke več kot leto prej in približno enako kot v letu 2022.
