Na Delavski svetovalnici že takoj po izteku roka za izplačilo zimskega regresa zaznavajo vrsto nepravilnosti, ki po njihovih besedah močno spominjajo na dolgo znane prakse pri poletnem regresu. Gre za novo pravico zaposlenih, ki bi morala biti letos izplačana v višini polovice minimalne plače oziroma 638,86 evra v denarju, a se v praksi že pojavljajo poskusi izigravanja zakonodaje.
Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić je za STA opozoril, da se nanje obračajo delavci z zgodbami, ki so “že videni scenariji”. Med bolj spornimi primeri so zahteve delodajalcev, naj zaposleni po nakazilu zimskega regresa denar vrnejo v gotovini. “To se že leta dogaja pri poletnem regresu. Delodajalec si na ta način očisti roke in reče, da je to izplačal, potem pa naroči delavcem, da naj ta denar vrnejo.”
Ob tem delavce poziva, naj se v takih primerih pred kakršnimkoli vračilom nemudoma obrnejo na svetovalnico. Zaznali so tudi primere, ko so delodajalci z neobdavčenim in neoprispevčenim zimskim regresom dejansko izplačevali nadure. “Zimski regres ni pralnica denarja,” je bil pri tem jasen Lukić.
Delno ali zapoznelo izplačilo dovoljeno le v primeru nelikvidnosti
Posebej je izpostavil primer večjega čistilnega servisa, ki ima visoke prihodke iz javnih naročil, delavcem pa je napovedal izplačilo zgolj 60 odstotkov zimskega regresa. Delno ali zapoznelo izplačilo je sicer dovoljeno le v primeru nelikvidnosti ter ob izpolnjevanju dodatnih pogojev, povezanih z izplačili dobička in nagrad poslovodstvu. “Nelikvidnost je lahko zelo spolzka beseda in pričakujemo, da jo bodo delovni inšpektorji zelo natančno preučili,” pojasnjuje Lukić.
V svetovalnici delavcem svetujejo, naj v primeru neizplačila ali delnega izplačila zahtevajo pisno pojasnilo delodajalca in ga posredujejo v presojo. Opozarjajo tudi, da je zimski regres pravica, ki pripada vsem zaposlenim, tudi tistim v bolniškem staležu, ter da velja sorazmerno glede na trajanje zaposlitve in delovni čas. Izjema so določene oblike skrajšanega delovnega časa, kjer regres pripada v celoti, je za STA pojasnila Laura Orel.
Vprašanja se pojavljajo tudi pri tujih delavcih, ki niso več v Sloveniji. Po pojasnilih svetovalnice jih je delodajalec dolžan poiskati, a praksa lahko prinese zaplete. “V zvezi s tem bi bilo treba najti rešitev, zakonodajalec bi jo moral predvideti,” pravi Orelova.
Na Delavski svetovalnici napovedujejo, da bodo ob vsakem sumu kršitev skupaj s prizadetimi delavci sprožali postopke pred nadzornimi institucijami in spremljali ukrepanje Inšpektorata RS za delo. Pričakujejo, da bo ta v primerih ugotovljenih nepravilnosti tudi ustrezno sankcioniral delodajalce.
