Napoved ministra za delo Luke Mesca, da bo socialnim partnerjem predlagal zvišanje minimalne plače na 1000 evrov neto, je naletela na precejšen odpor. Medtem ko minister poudarja nujnost dostojnega preživetja zaposlenih z najnižjimi dohodki, delodajalci in del politike svarijo pred resnimi posledicami za gospodarstvo, javne finance in delovna mesta.
Delodajalci opozarjajo na pritisk na gospodarstvo in rast cen
Predstavniki delodajalcev opozarjajo, da predlagani dvig nima realnih ekonomskih temeljev in bi pomenil nov pritisk na podjetja, ki se že zdaj soočajo z višjimi stroški poslovanja. V Združenju delodajalcev Slovenije menijo, da gre za nadaljevanje politike povečevanja obremenitev gospodarstva, kar po njihovih ocenah neizogibno vodi v rast cen, višjo inflacijo in s tem slabšanje položaja delavcev. Predlog naj bi povzročil tudi dodatno uravnilovko plač tako v zasebnem kot v javnem sektorju.
Ob tem delodajalci posebej izpostavljajo, da je bil predlog predstavljen brez predhodnega socialnega dialoga. Po njihovem mnenju gre za politično potezo brez ustreznih analiz in brez uradnega izračuna minimalnih življenjskih stroškov, ki jih sicer predvideva zakon o minimalni plači. Pričakujejo, da bo minister predlog umaknil in se vrnil k postopkom, ki temeljijo na dogovarjanju znotraj Ekonomsko-socialnega sveta.
Gospodarstvo: tveganje za delovna mesta in plačni sistem
Podobno kritični so tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Opozarjajo, da bi tako visok dvig lahko imel srednjeročno negativen vpliv prav na delovna mesta prejemnikov minimalne plače, zlasti v podjetjih, ki že zdaj težko poslujejo. Ker je minimalna plača osnova celotnega plačnega sistema, bi se po njihovih besedah moral zvišati tudi preostali del plač, kar bi pomenilo dodaten pretres za gospodarstvo in tudi za javni sektor.
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček poudarja, da bi bilo smiselno usklajevanje v okviru inflacije, zlasti prehranske, ne pa skok, ki po izračunih pomeni več kot 16-odstotno zvišanje bruto minimalne plače.
Politika razdeljena, Mesec vztraja pri izhodiščih predloga
Kritike prihajajo tudi iz opozicijskih vrst. V SDS in NSi ocenjujejo, da gre za predvolilno potezo, ki bi jo bilo bolj smiselno nadomestiti z davčnimi razbremenitvami, predvsem z zvišanjem splošne dohodninske olajšave. Opozarjajo, da birokratski dvig minimalne plače breme prelaga na delodajalce in se lahko posredno odrazi v višjih cenah javnih storitev, od vrtcev do domov za starejše.
V koaliciji so odzivi bolj zadržani. Poslanci priznavajo, da so življenjski stroški, zlasti za ljudi z najnižjimi dohodki, močno zrasli, vendar obenem poudarjajo pomen socialnega dialoga. Pred morebitno odločitvijo pričakujejo razpravo in dogovor s socialnimi partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu.
Minister Mesec medtem vztraja, da predlog temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov, ki kaže, da so se ti od leta 2022 zvišali za skoraj petino. Opozarja tudi, da je trenutna neto minimalna plača pod pragom tveganja revščine.
Po njegovih besedah je cilj predloga jasen: zagotoviti, da se delo splača in da lahko tudi najslabše plačani od svojega dela živijo dostojno.
Razprava o minimalni plači se bo sicer nadaljevala januarja, ko je predviden posvet socialnih partnerjev. Do takrat pa ostaja jasno, da predlog odpira eno ključnih vprašanj slovenske družbe: kako uravnotežiti socialno varnost zaposlenih in vzdržnost gospodarstva.
