V Kanadi je bila v okviru programa MAiD (medicinska pomoč pri umiranju) evtanazirana upokojenka v poznih osemdesetih letih, kar je sprožilo burne odzive stroke in medijev. Razlog ni bil njen izrecen in vztrajen zahtevek po končanju življenja, temveč izčrpanost moža, ki je zanjo skrbel. Prav ta okoliščina je odprla resna vprašanja o tem, ali je bila odločitev res sprejeta prostovoljno in brez pritiska okolice.
Njen mož naj bi se spopadal z izgorelostjo kot oskrbovalec
Po javno dostopnih podatkih si je gospa, v poročilih imenovana gospa B, želela nadaljevati življenje v paliativni oskrbi do naravne smrti. Po zapletih po operaciji srca se je sicer pozanimala o možnosti MAiD, a je nato svojo prošnjo umaknila in znova poudarila, da daje prednost paliativni oskrbi, tudi zaradi osebnih in verskih prepričanj. Naslednji dan jo je mož odpeljal na urgentni oddelek, saj naj bi se po poročilu »spopadal z izgorelostjo kot oskrbovalec«.
Ključen preobrat se je zgodil, ko je njen mož zaradi lastne izgorelosti znova poiskal pomoč v bolnišnici in zaprosil za namestitev žene v hospic, a je bil zavrnjen. Nato je stopil v stik s koordinatorjem MAiD in zahteval nujno oceno. Prvi ocenjevalec je izrazil resne pomisleke, opozarjal na željo pacientke po paliativni oskrbi ter na možnost neprimernega vpliva. Ker soglasja ni želel podpisati, so vključili drugega in nato še tretjega izvajalca, ki sta brez daljšega odloga odobrila postopek.
Evtanazirana izjemno hitro
Njen primer je bil obravnavan izjemno hitro: v enem samem dnevu je bila ocenjena, razglašena za upravičeno in evtanazirana, kar odstopa od običajne prakse, ko postopki trajajo več tednov.
Ontarijski komite za preverjanje smrti MAiD je kasneje opozoril, da nujnost ni obvezen element postopka in da obstajajo dvomi, ali je bilo za presojo primera namenjenega dovolj časa. Posebej problematično se jim zdi dejstvo, da je bil mož glavni pobudnik in posrednik, ocene pa so potekale v njegovi prisotnosti. Primer je ostro kritizirala tudi zdravnica dr. Ramona Coelho, ki poudarja, da bi morali v ospredje postaviti dostopno paliativno oskrbo in podporo tako pacientki kot njenemu možu, namesto da se je postopek evtanazije pospešil kljub jasnim opozorilom in pomislekom.
