Korenje je eno izmed tistih živil, ki jih ima večina ljudi vedno pri roki. Dodajamo ga juham, omakam in solatam, pogosto pa se znajde tudi na krožniku kot hiter in zdrav prigrizek. Ker je tako pogosto prisotno v vsakodnevni prehrani, se marsikdo vpraša, kakšen vpliv ima redno uživanje korenja na telo. Dietetiki poudarjajo, da ima ta priljubljena zelenjava številne koristi, hkrati pa opozarjajo na pomen raznolikosti v prehrani.
Dolgoročno prispeva k zdravju oči
Strokovnjaki se strinjajo, da hrana, ki jo uživamo pogosto in dolgoročno, pomembno vpliva na splošno zdravje ter tveganje za razvoj kroničnih bolezni. Dietetičarka Maddie Pasquariello poudarja, da je redno uživanje zelenjave izjemno koristno, vendar nobeno posamezno živilo ne more nadomestiti pestre in uravnotežene prehrane.Korenje je v tem pogledu odlična izbira, saj telesu ponuja vrsto pomembnih hranil.
Ena najbolj znanih koristi korenja je njegov vpliv na vid. Bogato je z beta-karotenom, luteinom in zeaksantinom, snovmi, ki ščitijo mrežnico pred oksidativnimi poškodbami in lahko zmanjšujejo tveganje za starostno degeneracijo makule. Redno uživanje korenja tako dolgoročno prispeva k zdravju oči.
Pomemben za imunski sistem in kot vir vlaknin
Beta-karoten, ki se v telesu pretvori v vitamin A, ima pomembno vlogo tudi pri delovanju imunskega sistema. Vitamin A podpira delovanje belih krvničk in krepi kožo ter sluznice, ki predstavljajo prvo obrambno linijo telesa pred okužbami. Poleg tega lahko antioksidanti v korenju prispevajo k zmanjšanju tveganja za razvoj nekaterih vrst raka, čeprav strokovnjaki poudarjajo, da samo eno živilo ne more preprečiti bolezni.
Korenje je tudi dober vir vlaknin, ki jih večina ljudi zaužije premalo. Ena skodelica korenja vsebuje približno štiri grame vlaknin, kar pomaga pri prebavi in uravnavanju delovanja črevesja. Ker količina vlaknin ni pretirano visoka, je korenje primerno tudi za tiste, ki se na večji vnos vlaknin šele navajajo. Poleg tega karotenoidi v korenju pozitivno vplivajo na črevesni mikrobiom, saj lahko delujejo prebiotično in podpirajo rast koristnih bakterij.
Krvni sladkor, koža, strjevanje krvi …
Vlaknine in druge bioaktivne snovi v korenju prispevajo tudi k boljši uravnavi krvnega sladkorja. Raziskave kažejo, da lahko prehrana, bogata s karotenoidi, zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Korenje ugodno vpliva tudi na kožo, saj karotenoidi ščitijo pred škodljivimi vplivi UV-žarkov in sodelujejo pri obnovi kožnih celic, kar lahko upočasni znake staranja.
Med manj znanimi, a pomembnimi koristmi korenja je tudi vsebnost vitamina K, ki je ključen za pravilno strjevanje krvi. Redno uživanje lahko tako prispeva k hitrejšemu celjenju manjših ran. Srce ima od korenja prav tako koristi, saj vlaknine, kalij in antioksidanti pomagajo uravnavati krvni tlak in raven holesterola ter zmanjšujejo oksidativni stres.
Daje vam tudi energijo
Korenje je tudi priročen vir energije. Vsebuje naravne ogljikove hidrate, ki lahko pomagajo premagati popoldansko utrujenost. V kombinaciji z beljakovinami ali zdravimi maščobami, denimo z oreščki ali sirom, predstavlja uravnotežen in nasiten prigrizek. Zaradi nizke energijske vrednosti in občutka sitosti pa lahko pomaga tudi pri uravnavanju telesne teže.
Lahko ga zaužijete preveč
Vsakodnevno uživanje korenja je za večino ljudi varno, vendar strokovnjaki opozarjajo na zmernost. Prevelik vnos vlaknin lahko povzroči napihnjenost, osredotočanje le na eno vrsto zelenjave pa lahko privede do pomanjkanja drugih hranil. Pri zelo velikih količinah se lahko pojavi tudi karotenodermija, neškodljivo stanje, pri katerem koža dobi rahlo oranžen odtenek, predvsem na dlaneh in podplatih.
