Bolečine v vratu, čeljusti in prsnem košu so med najpogostejšimi razlogi za obisk zdravnika, vendar vzrok ni vedno v telesni “okvari”. V številnih primerih gre za tako imenovane psihofizične bolečine, pri katerih se telesni simptomi pojavijo kot odziv na duševni stres, tesnobo ali dolgotrajno psihično napetost.
Strokovnjaki poudarjajo, da kronični stres sproža napetost mišic, spremembe v dihanju in povečano občutljivost živčnega sistema, kar lahko vodi do občutka bolečine, tudi če medicinski pregledi ne pokažejo jasnega fizičnega vzroka.
Vrat: Območje, kjer se “zadržuje” stres
Vrat je eden najbolj tipičnih predelov za kopičenje napetosti. Dolgotrajno sedenje, delo za računalnikom in psihična obremenitev povzročajo, da se mišice vratu neprestano krčijo. Psihologi opozarjajo, da ljudje stres pogosto nezavedno “nosijo” prav v ramenih in vratu. Posledica je občutek togosti, bolečine pri obračanju glave ali pritiskajoč občutek, ki lahko traja več dni. Posebej občutljivi so posamezniki, ki imajo težave z izražanjem čustev ali pogosto potlačijo jezo in frustracije.
Čeljust: Napetost, ki se kaže z grizenjem zob
Bolečine v čeljusti so pogosto povezane z nočnim stiskanjem zob ali škripanjem, kar je značilno za ljudi pod stresom. Ta pojav se lahko pojavi tudi pri anksioznosti in kronični zaskrbljenosti. Dolgotrajna napetost čeljustnih mišic lahko povzroči glavobole, obrabo zobne sklenine in občutek pritiska v obrazu. Mnogi sploh ne vedo, da podnevi nezavedno stiskajo zobe. Zobozdravniki zato pogosto svetujejo uporabo zaščitnih opornic, vendar je pri ponavljajočih se simptomih smiselno obravnavati tudi psihološke dejavnike.
Prsni koš: Ko tesnoba posnema srčne težave
Bolečina ali pritisk v prsnem košu je simptom, ki ga ljudje najpogosteje povezujejo s srčnim infarktom, zato je vedno potreben zdravniški pregled, da se izključijo resna obolenja. Kadar medicinski izvidi ne pokažejo telesne patologije, je lahko vzrok tesnoba ali panična motnja. Psihofizična bolečina v prsih se pogosto kaže kot stiskanje, pekoč občutek ali oteženo dihanje. Takšni simptomi so posledica aktivacije stresnega odziva telesa, ki poveča napetost mišic in pospeši srčni utrip.
Zakaj možgani bolečino “ustvarijo” in kdaj je nujno k zdravniku?
Nevrobiološko gledano je bolečina kompleksen proces. Možgani lahko ob dolgotrajnem stresu postanejo bolj občutljivi na signale iz telesa in jih interpretirajo kot grožnjo, tudi če ni poškodbe tkiva. Kronični stres pa vpliva na delovanje hormonskega sistema, povečuje izločanje stresnih hormonov ter ohranja stanje stalne pripravljenosti telesa.
Čeprav so psihofizične bolečine pogoste, je ob pojavu simptomov potrebno izključiti resne bolezni. Nujna zdravniška pomoč pa je potrebna, kadar bolečino spremljajo:
- nenadna in huda bolečina v prsih;
- težko dihanje;
- širjenje bolečine v levo roko, čeljust ali hrbet;
- omotica, slabost ali izguba zavesti.
Zdravniki opozarjajo, da se srčne in psihofizične bolečine lahko zelo podobno kažejo, zato samodiagnostika ni varna.
Kako zmanjšati psihofizično bolečino?
Strokovnjaki priporočajo kombinacijo telesnega in duševnega pristopa. Pomagajo redna telesna aktivnost, raztezne vaje za vrat in ramena, učenje tehnik sproščanja ter pogovor o stiskah. Pri ponavljajočih se simptomih je smiselna tudi psihoterapevtska obravnava, saj lahko pomaga pri obvladovanju stresa in zmanjšanju telesnega odziva nanj.
Bolečine v vratu, čeljusti in prsih so lahko znak, da je telo preobremenjeno s stresom. Čeprav so simptomi pogosto nenevarni, jih ne smemo ignorirati. Pravočasna medicinska in po potrebi psihološka pomoč sta tako ključni za dolgoročno zdravje.
