Diskriminacija v Sloveniji ostaja eden ključnih problemov pri zagotavljanju človekovih pravic, opozarja Amnesty International Slovenije (AIS). Ob objavi letnega poročila za leto 2025 so iz organizacije sporočili, da se s kršitvami vsakodnevno in na sistemski ravni prepogosto srečuje romsko prebivalstvo. Naselja na jugovzhodu Slovenije so še vedno brez vode in elektrike, pravice romskih otrok pa so sistematično kršene.
Otrokom neustrezni bivanjski pogoji namreč preprečujejo in omejujejo pravico do izobraževanja. Razmere v romskih naseljih se v letu 2025 niso izboljšale, so zapisali v poročilu.
Vlada odgovorila šele po petih mesecih
AIS je šele 17. aprila, pet mesecev po tem, ko so vladi predali podpise pod peticijo za ureditev dostopa do vode za vse romske družine na jugovzhodu Slovenije, od vlade prejel odgovor. Ta je vseboval pojasnilo o sprejetju zakona o zagotavljanju javne varnosti.
A vendar ta zakon po oceni nevladne organizacije ne uspe skriti, da gre za obliko kolektivnega kaznovanja romskega prebivalstva. Hkrati po njihovem mnenju ne zmore izpolniti svojih obveznosti. Tako pa tudi ne more učinkovito preprečevati rasizma in diskriminacije romske skupnosti v tem delu države.
“Vlado v odgovoru skrbi nesistemsko poseganje v urejanje prostora, da ne bi bili s tem drugi državljani v neenakopravnem položaju glede na romsko prebivalstvo. Hkrati pa neenakopraven položaj romskega prebivalstva sprejema kot normalen,” je kritična direktorica AIS Nataša Posel.
Občine ne črpajo evropskih sredstev
Vlada je po navedbah AIS v odgovoru spomnila, da se lahko lokalne skupnosti prijavljajo na evropske in državne razpise za urejanje komunalne infrastrukture v naseljih. Toda občine tudi takrat, ko so ta sredstva na voljo, zanje ne zaprosijo ali jih porabijo za druge namene.
Še huje. Po opažanju Amnesty je vlada z zakonom o zagotavljanju javne varnosti razmere celo poslabšala, ker je omogočil rubeže socialnih pomoči. V prvih treh mesecih letos je tako več kot 1000 posameznikov in njihovih družin z območja celotne države ostalo brez socialnih pomoči. Šele ko je ustavno sodišče v začetku aprila začasno zadržalo sporno določbo, se je praksa ustavila.
Intersekcijska diskriminacija romskih deklic
Da je romska problematika pomembno vprašanje na področju človekovih pravic v Sloveniji, meni tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek. Posebej opozarja na intersekcijsko diskriminacijo romskih deklic in neuspešno integracijo Romov.
“Tako občine kot država bi morale stopiti skupaj in najti dolgoročne rešitve,” so sporočili z Varuha.
Kot ključno je Drenik Bavdek izpostavila tudi vprašanje dostopa do zdravnika “tako na primarni kot sekundarni ravni glede na nedopustno dolge čakalne vrste, na pomanjkanje kadrov, vključno v sodstvu, pomanjkanje sodnih izvedencev, pa nadalje v zdravstvu, sociali, šolstvu in inšpekcijskih službah”. Ob tem je omenila tudi nujnost preprečevanja nasilja vseh vrst.
Slovenija kršila lasten sklep o prepovedi trgovanja z orožjem z Izraelom
V letnem poročilu so pri Amnesty International Slovenije opozorili še na vrsto drugih nerešenih tem. Slovenska vlada je sicer kot prva v Evropi 31. julija lani razveselila s sprejetjem sklepa o prepovedi trgovanja z orožjem z Izraelom. A le nekaj dni pozneje je sprejeti sklep prekršila in omogočila ladji, ki je prevažala vojaški tovor, da izpluje proti Izraelu.
Izbrisani, azilanti, transspolne in LGBTIQ+ osebe še vedno čakajo na pravice
V letu 2025 so ostale nerešene tudi druge pomembne teme človekovih pravic. V ospredje so izpostavili, da so bili azilanti še naprej izbrisani brez možnosti, da si uredijo status. Opozprili so tudi, da azilni postopki še vedno trajajo občutno predolgo.
Prosilci za azil so pogosto napoteni na Hrvaško, kar se nadaljuje kljub številnim poročilom in dokazom o kršitvah pravic prosilcev v tej državi.
Pomembno je opozoriti tudi na problematiko, kjer transspolne osebe za spremembo podatka o spolu še zmerom morajo najprej pridobivati medicinske izvide. Izpostavljajo, da vlada še tudi do zdaj ni prepoznala nujnosti sprejetja nacionalne strategije za LGBTIQ+.
Na vse zdanje pa ne moremo spregledati tudi zdravstvene problematike. Brez osebnega zdravnika je približno 140.000 ljudi, vključno z več kot 30.000 odraslimi, ki so zdravniško pomoč morali poiskati v začasnih ambulantah za neopredeljene.
Amnesty International Slovenije ob objavi letnega poročila vladi in občinam znova sporoča, da polovični ukrepi in zakoni, ki kaznujejo že tako ranljive skupine, niso rešitev. Potrebna je celovita, sistemska in dolgoročna strategija za odpravo diskriminacije, dostop do osnovne infrastrukture, izobraževanja in zdravstva za vse.
