Kuba je danes potrdila, da so v Havani nedavno potekali pogovori med kubanskimi in ameriškimi predstavniki. Srečanja so se zgodila v času vse bolj napetih odnosov med komunistično otoško državo in administracijo predsednika Donalda Trumpa, ki je v zadnjih mesecih znatno zaostrila pritisk na Havano.
O pogovorih je v petek prvi poročal ameriški spletni portal Axios, zdaj pa jih je uradno potrdil tudi Havana.
“Spoštljiv in profesionalen” pogovor brez groženj
Alejandro Garcia del Toro, uslužbenec kubanskega zunanjega ministrstva, je za časnik komunistične partije Granma v ponedeljek povedal, da sta se nedavno sestali delegaciji obeh držav. Na srečanjih so sodelovali pomočniki ameriškega državnega sekretarja in namestnik kubanskega zunanjega ministra.
Del Toro podrobnosti o pogovorih ni razkril, saj da gre za občutljivo zadevo. Poudaril pa je, da ni bilo izrečenih groženj ali postavljenih rokov. Pogovor je bil po njegovih besedah “spoštljiv in profesionalen”.
ZDA postavile pogoje, vključno z izpustitvijo političnih zapornikov
Ameriški spletni portal Axios je pred tem v petek poročal, da so se predstavniki ZDA aprila v Havani večkrat sestali s kubanskimi predstavniki. Med drugim naj bi bil prisoten tudi Raul Guillermo in Rodriguezo Castro, vnuk nekdanjega kubanskega predsednika Raula Castra.
Po navedbah Axiosa, ki se je skliceval na neimenovanega uradnika State Departmenta, so Američani postavili več pogojev za nadaljevanje pogajanj, vključno z zahtevo po osvoboditvi vidnih političnih zapornikov.
Glavni cilj je konec blokade, ZDA izsiljujejo
Del Toro je ameriške navedbe o pogojih odločno zanikal. Poudaril je, da je glavni cilj kubanske vlade v pogovorih izključno končanje ameriške blokade, ki Havana že desetletja obsoja kot nezakonito in nesmiselno.
Kubo je ob tem Washington obtožil izsiljevanja, potem ko je ZDA državam, ki bi izvažale nafto na Kubo, januarja zagrozila z dodatnimi carinami.
Energetska kriza in humanitarna katastrofa
Od ameriške grožnje naprej se Kuba sooča s hudo energetsko krizo. Država je od takrat prejela le eno pošiljko nafte od Rusije, ki ji Trump izjemoma ni nasprotoval.
Kuba je sicer že prej trpela zaradi najhujše gospodarske in energetske krize v zadnjih desetletjih, ki sta se z novim ameriškim pritiskom in embargom še poglobili. Država je v veliki meri odvisna od tuje pomoči in dobave nafte od zaveznikov, kot so Mehika, Rusija in Venezuela. Opozorilne skupine že opozarjajo na humanitarno katastrofo.
Trump stopnjuje pritisk
Trump je pritisk na Kubo začel stopnjevati po tem, ko je ameriška vojska 3. januarja v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, tesnega zaveznika Havane. Maduru zdaj sodijo v New Yorku.
Čeprav so ZDA trenutno osredotočene predvsem na vojno proti Iranu, so ameriški mediji pred dnevi poročali, da Pentagon pripravlja načrte za morebiten vojaški napad na Kubo. Trump je Kubi večkrat zagrozil tudi z zavzetjem.
“Branili se bomo do zadnje kaplje krvi”
Kubanski predsednik Miguel Diaz Canel je na te grožnje odgovoril odločno. Zagotovil je, da je Kuba pripravljena na morebiten napad in da bodo “branili domovino do zadnje kaplje krvi”.
Medtem ko so pogovori med Kubo in ZDA potekali za zaprtimi vrati, ostaja vprašanje, ali je sploh mogoče kakršno koli resno zbližanje. Predvsem dokler Trumpova administracija nadaljuje s politiko pritiska, groženj in vojaških priprav. Havana je jasna, brez konca blokade in brez pogojev naprej ne bo šlo.
