Pet slovenskih študentov je danes prispelo na Kubo, kamor so v sklopu akcije Prebijmo embargo dostavili več kot 50 kilogramov zdravil in druge humanitarne pomoči. Akcija je potekala v okviru samoorganizirane civilne iniciative, pri kateri so sodelovala različna društva, vključno s Študentskim društvom Iskra. Študenti so na Kubo odpotovali z namenom ne le dostaviti pomoč, ampak tudi spremljati družbenopolitične razmere v državi, ki se sooča z najhujšo krizo v zadnjih desetletjih.
Humanitarna kriza na Kubi
Kuba se sooča z izjemno težko gospodarsko in energetsko situacijo. Ameriški embargo, ki so ga ZDA proti Kubi uvedle pred desetletji, se je v začetku leta 2026 še dodatno zaostril, potem ko so ZDA v začetku januarja odstavile venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki je bil glavni zaveznik Havane in ključni dobavitelj nafte.
Kuba je namreč v veliki meri odvisna od tuje pomoči in dobave nafte od svojih zaveznikov. Po Madurovem padcu so ZDA prevzele nadzor nad venezuelsko nafto in hkrati napovedale konec vseh dobav Kube. Drugim državam, ki bi poskušale nadomestiti venezuelsko nafto, je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil s kazenskimi tarifami.
Posledice so katastrofalne. Veliko škodo povzročajo vsakodnevni izpadi elektrike, ki včasih trajajo tudi do 20 ur dnevno. Prebivalci se soočajo s pomanjkanje pitne vode in težave z oskrbo s hrano in kolapsom zdravstvenega sistema. Tisoče operacij je bilo odpovedanih, bolniki z rakom in kroničnimi boleznimi ne morejo do potrebnega zdravljenja.
Soočajo se tudi s hudim pomanjkanjem osnovnih higienskih pripomočkov v bolnišnicah.
Trump je v zadnjih mesecih večkrat dejal, da je po napadu na Venezuelo na vrsti Kuba. Na konferenci v Miamiju marca 2026 je izjavil, da “prihaja nova zora za Kubo”, in napovedal, da bo imel “čast, da jo prevzame”. Ameriški zunanji minister Marco Rubio, ki je sam kubanskega rodu, je napovedal, da Trumpova administracija zahteva sprostitev političnih zapornikov in politično liberalizacijo, sicer se sankcije ne bodo ukinile.
Kaj so slovenski študenti naredili?
Študenti, ki so delovali v okviru samoorganizirane civilne iniciative, so na Kubo prispeli danes, 29. aprila 2026. V svoji prtljagi so imeli več kot 50 kilogramov zdravil in druge humanitarne pomoči, ki so jo predali različnim lokalnim organizacijam.
V naslednjih dveh tednih se bodo študenti sestajali s predstavniki teh organizacij in spremljali družbenopolitične razmere v državi. Namen obiska ni le dostava pomoči, ampak tudi ozaveščanje slovenske in evropske javnosti o razmerah na Kubi.
Stališče Študentskega društva Iskra
Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani je predstavnik društva Iskra Metod Miklič pojasnil ozadje akcije.
Miklič je v luči obiska študentov na Kubi poudaril tudi kritiko do vloge Slovenije kot članice zveze Nato, za katero meni, da pripomore k zagotavljanju interesov zunanje politike ZDA.
V društvu Iskra bodo po njegovih besedah zbiranje donacij in materialne pomoči za Kubo nadaljevali. Trenutno sodelujejo z organizacijo mediCuba Evropa pri njihovi kampanji zbiranja donacij za srčne spodbujevalnike ter gradnjo sončnih celic. Donacije za Kubo bodo predstavniki Iskre pobirali tudi na prvomajskem pikniku v ljubljanskem parku Tabor.
Mednarodni odzivi na ameriški embargo
Medtem ko slovenski študenti zbirajo pomoč, se na političnem prizorišču v ZDA odvija boj za ustavitev ali nadaljevanje blokade. Ameriški senat je 28. aprila 2026 zavrnil predlog demokratskih senatorjev, ki bi predsedniku Donaldu Trumpu odvzel samostojno pristojnost za izvajanje energetske blokade Kube, razen če bi za to prejel odobritev kongresa.
Senator Tim Kaine iz Virginije, ki je vložil predlog, je dejal, da je blokada povzročila “humanitarne krize po vsej Kubi”, vključno z motnjami v zdravstveni oskrbi, pomanjkanjem pitne vode za milijone ljudi in rastjo cen hrane. Senator Ed Markey iz Massachusettsa je Trumpa pozval, naj se “pouči o zakonu jam”, če si že v eni jami, prenehati kopati novo.
Kljub temu je republikanska večina v senatu predlog zavrnila z izidom 51 proti 47. Edini demokrat, ki je glasoval za zavrnitev, je bil John Fetterman iz Pensilvanije, medtem ko sta republikanca Susan Collins in Rand Paul podprla predlog.
Republicani so utemeljili zavrnitev s trditvijo, da ZDA niso v vojni s Kubo in zato predsednik ne potrebuje kongresne odobritve.
Kaj to pomeni za Kubo in mednarodno skupnost?
Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je ameriške ukrepe označil za “krute” in jih označil za “energetsko blokado” . Kljub izrednim razmeram se kubanska vlada po navedbah oblasti ne namerava vdati. Díaz-Canel je na družbenem omrežju X zapisal:
“Vsak zunanji agresor bo naletel na neomajen odpor”.
Medtem se država obrača k obnovljivim virom energije, gradnji sončnih celic, kar podpira tudi iniciativa mediCuba Evropa, s katero sodelujejo slovenski študentje.
Slovenska akcija “Prebijmo embargo” je del širšega mednarodnega prizadevanja civilne družbe, da bi ublažila posledice ameriškega embarga. Vprašanje ostaja, ali bodo tovrstne pobude lahko pomembneje vplivale na izboljšanje humanitarnega položaja na Kubi, medtem ko se politične razmere zaostrujejo in se država znajde v primežu mednarodnih interesov.
