Število kaznivih dejanj spolnega nasilja v Evropski uniji narašča, kažejo najnovejši podatki Eurostata. Leta 2024 je policija v državah EU zabeležila več kot 256.000 kaznivih dejanj spolnega nasilja, pri čemer je bilo 38 odstotkov teh primerov posilstev. V primerjavi z letom 2023 se je skupno število teh kaznivih dejanj povečalo za pet odstotkov, število posilstev pa za sedem odstotkov.
Slovenija z nizkimi številkami
Največ prijavljenih primerov so zabeležile Francija, Nemčija in Švedska, medtem ko je Slovenija na drugi strani lestvice: med državami z najnižjim številom prijav. Nižje številke od Slovenije imajo le še Litva, Malta in Ciper.
A nizke številke ne pomenijo nujno, da je spolnega nasilja manj. Strokovnjaki opozarjajo, da lahko višje številke odražajo tudi večjo ozaveščenost, boljše mehanizme prijavljanja in večje zaupanje žrtev v institucije. V državah z nižjim številom prijav pa lahko del primerov ostane neprijavljen.
Več držav uvaja zakonodajo, ki temelji na privolitvi
Objava podatkov prihaja v času, ko se na ravni EU krepi razprava o enotni definiciji posilstva, ki bi temeljila na privolitvi: načelu »samo ja pomeni ja«. Evropski poslanci poudarjajo, da mora biti privolitev presojana v kontekstu, tudi v primerih nasilja, zlorabe moči, ustrahovanja ali ranljivosti žrtve, ter pozivajo k boljši zaščiti žrtev.
Evropska unija je sicer leta 2024 prvič sprejela minimalne standarde za boj proti nasilju nad ženskami, vendar skupna definicija posilstva takrat ni bila vključena zaradi nasprotovanja nekaterih držav. Kljub temu vse več držav uvaja zakonodajo, ki temelji na privolitvi.
Dolgoročni trendi ostajajo zaskrbljujoči. Med letoma 2014 in 2024 se je število kaznivih dejanj spolnega nasilja skoraj podvojilo (+94 odstotkov), število posilstev pa se je povečalo za kar 150 odstotkov. Del tega porasta gre pripisati tudi boljšemu prijavljanju in večji družbeni pozornosti.
V Sloveniji s predlogom novele kazenskega zakonika tudi nad femicid
Objava teh podatkov prihaja tudi v času, ko se tudi v Sloveniji znova odpirajo vprašanja zakonodaje na tem področju. Pred približno dvema tednoma je poslanka SD Andreja Katič predstavila predlog sprememb kazenskega zakonika, ki med drugim posega tudi na področje spolnega nasilja in nasilja v družini.
Med ključnimi predlogi je vključitev t. i. femicida v opredelitev kaznivega dejanja umora. Gre za primere, ko pride do odvzema življenja kot posledice stopnjevanja nasilja v družinskih ali partnerskih odnosih. Predlog poudarja posebno težo takšnih dejanj in jih jasno izpostavlja kot nedopustne, pri čemer ne zajema le partnerjev, temveč tudi širše družinske odnose.
Pomembna novost se nanaša tudi na kazniva dejanja posilstva in spolnega nasilja. Po predlogu se ta dejanja ne bi več preganjala na predlog žrtve, temveč po uradni dolžnosti, kar bi lahko pomembno vplivalo na število obravnavanih primerov. Predlagane so tudi jasnejše opredelitve hujših oblik kaznivih dejanj, na primer v primerih, ko sodeluje več storilcev.
Spremembe posegajo tudi na področje zaščite mladoletnikov in zlorabe položaja. Predlog širi definicijo zlorabe tako, da poleg formalnega položaja vključuje tudi zlorabo zaupanja, avtoritete ali vpliva, s čimer bi zajeli širši spekter primerov, tudi tistih iz preteklosti, denimo v športu.
