Medtem ko je več kot 100 predstavnikov Ambasade Rog od jutra s protestnim shodom pred Azilnim domom Vič opozarjalo na “zgrešeno in nehumano migracijsko politiko” (tukaj), je Ministrstvo za notranje zadeve odgovorilo s pomirjevalnim, a odločnim sporočilom. Slovenija po njihovih besedah spoštuje zakonodajo na področju mednarodne zaščite in prosilcev za azil ne deportira, temveč jih zakonito predaja drugim članicam EU.
Protest so sprožile napovedane predaje treh mladih prosilcev za azil na Hrvaško, ki naj bi bile sklicane za danes, a so jih nato prestavili. V Ambasadi Rog so dogajanje označili za “deportacije” in opozorili, da gre za ljudi, ki so v Sloveniji že dlje časa, so zaposleni in so si ustvarili življenje.
“Prosilec nima pravice izbirati države”
Na ministrstvu so pojasnili, da se postopki izvajajo v skladu z dublinsko uredbo, ki določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava le ena država članica EU, praviloma tista, ki je prva zabeležila vstop osebe v unijo.
“Koncept mednarodne zaščite, kot je opredeljen v pravnih aktih na ravni EU, prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa tudi možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito uporabiti,” so zapisali.
Poudarili so še, da so zoper odločitve ministrstva o predaji prosilcev v konkretnem primeru na upravno sodišče vložene tožbe. Sodišče je tožbe zavrnilo in potrdilo odločitve ministrstva. Zavrnilo je tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi prosilci zadržali izvršitev predaje.
Ambasada Rog: “Lahko bi se odločili drugače”
Predstavnik Ambasade Rog Miha Blažič je za STA vztrajal, da Slovenija kljub pravnim možnostim ne izkorišča prostora za humano obravnavo. “Slovenija bi se lahko odločila tudi drugače, torej prosilcem podelila zaščito,” je poudaril.
Po njegovih besedah gre za tri posameznike, ki so dlje časa v Sloveniji, tukaj delajo in so si ustvarili življenje.
“Ministrstvo jih v času, ko država potrebuje delavce, poskuša nehumano vrniti v državo brez urejenega azilnega sistema,” je dejal in dodal, da se zavedajo pravil dublinske uredbe, a da obstajajo tudi izjeme, ki jih Slovenija ne uporablja.
Koliko predaj je bilo?
Po podatkih ministrstva je Slovenija letos do konca aprila po dublinskem postopku v druge države predala 18 prosilcev za mednarodno zaščito. Lani jih je predala 46, leta 2024 68, leta 2023 pa 13.
Ministrstvo konkretnih postopkov predaje sicer ne komentira, je pa jasno, da politični in pravni spopad med civilnodružbenimi organizacijami in državo na področju migracij še zdaleč ni končan.
