Količina odpadne hrane v Sloveniji se je lani ponovno povečala. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je leta 2024 nastalo kar 168.318 ton odpadne hrane, kar je dva odstotka več kot leto prej. Preračunano na prebivalca je vsak prebivalec Slovenije ustvaril povprečno 79 kilogramov odpadne hrane. Čeprav povečanje ni veliko, kaže, da se količina zavržene hrane še vedno ne zmanjšuje, kljub številnim pobudam in kampanjam za bolj odgovorno ravnanje s hrano.
Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih
Največ odpadne hrane še vedno nastane v gospodinjstvih. Ta so lani ustvarila 73.585 ton odpadne hrane oziroma 44 odstotkov vse količine v Sloveniji. To pomeni, da skoraj polovica vse odpadne hrane nastane na koncu prehranske verige, pri potrošnikih. V primerjavi z letom 2023 se je količina odpadne hrane v gospodinjstvih povečala za dva odstotka, kar je približno enako kot rast na ravni države.
Podatki kažejo, da odpadna hrana ni težava le gospodinjstev. Nastaja tudi v proizvodnji, gostinstvu, trgovini in drugih dejavnostih, povezanih s preskrbo s hrano. Prav v proizvodnji hrane je bil lani zabeležen največji porast. Količina odpadne hrane se je v tej dejavnosti povečala za 19 odstotkov. Po pojasnilih SURS gre predvsem za zavržene snovi in izdelke, ki niso bili primerni za nadaljnjo uporabo ali predelavo.
Količina zavržene hrane v Sloveniji nižja od povprečja Evropske unije
Pri razumevanju podatkov je pomembno razlikovati med užitnim in neužitnim delom odpadne hrane. Med odpadno hrano namreč niso zajeti zgolj izdelki, ki bi jih bilo mogoče zaužiti, temveč tudi različni ostanki, ki nastanejo pri pripravi hrane. Statistični urad ocenjuje, da je bilo leta 2024 približno 36 odstotkov vse odpadne hrane užitne, preostalih 64 odstotkov pa so predstavljali neužitni deli. Kljub temu je bilo zavrženih več kot 60.000 ton hrane, ki bi jo bilo mogoče porabiti za prehrano ljudi.
Količina zavržene hrane v Sloveniji ostaja nižja od povprečja Evropske unije. Evropska komisija ocenjuje, da v državah članicah vsako leto nastane več kot 58 milijonov ton odpadne hrane, kar pomeni približno 129 kilogramov na prebivalca. Slovenskih 79 kilogramov na prebivalca je tako pod evropskim povprečjem, vendar to ne pomeni, da problem ni pomemben. Evropska unija si namreč prizadeva za postopno zmanjševanje količine odpadne hrane na vseh ravneh prehranske verige.
Zavržena hrana pomeni tudi izgubljeno vodo, energijo in naravne vire
Odpadna hrana ne predstavlja zgolj vprašanja ravnanja z odpadki. Vsako živilo, ki konča med odpadki, je povezano tudi s porabo virov, potrebnih za njegovo pridelavo, predelavo, transport in skladiščenje. Zato zmanjševanje količine odpadne hrane velja za enega pomembnejših ciljev trajnostnega razvoja. Evropska komisija opozarja, da zavržena hrana pomeni tudi izgubljeno vodo, energijo in druge naravne vire, ki so bili uporabljeni v celotnem procesu proizvodnje hrane.
Kako lahko zmanjšamo količino zavržene hrane?
Na problem odpadne hrane opozarjajo tudi različne pobude v Sloveniji. Ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, so na vladi poudarili, da največji delež odpadne hrane še vedno nastane prav v gospodinjstvih. Po njihovih navedbah imajo zato posamezniki pomembno vlogo pri zmanjševanju količine zavržene hrane, saj lahko že z bolj premišljenim načrtovanjem nakupov in porabe zmanjšajo količino živil, ki končajo med odpadki.
Problem še vedno ostaja obsežen
Čeprav se je količina odpadne hrane v Sloveniji lani povečala le za dva odstotka, številke kažejo, da ostaja problem obsežen. Več kot 168.000 ton odpadne hrane v enem letu pomeni, da pomemben del hrane še vedno ne doseže svojega namena. Podatki hkrati kažejo, da se odpadna hrana ne ustvarja le v gospodinjstvih, temveč na različnih stopnjah prehranske verige. Prav zato bo zmanjševanje količine zavržene hrane tudi v prihodnje eden od pomembnejših izzivov tako za potrošnike kot za podjetja in javne institucije.
