En sam odmerek bakterije iz prebavil japonske drevesne žabe je pri laboratorijskih miših uničil tumorje debelega črevesa, vendar je morebitno zdravljenje ljudi še zelo oddaljeno. Raziskavo so izvedli raziskovalci z Japonskega inštituta za napredno znanost in tehnologijo (JAIST), objavljena pa je bila v strokovni publikaciji Gut Microbes.
Raziskovalci so se vprašali, ali bi lahko del razmeroma dobre odpornosti dvoživk in plazilcev proti raku izviral iz mikroorganizmov v njihovih prebavilih. Iz prebavil japonskih drevesnih žab, japonskih ognjenih pupkov in japonskih travnih kuščaric so izolirali 45 bakterijskih sevov. Pri devetih so zaznali protitumorsko delovanje, daleč najboljše rezultate pa je dosegla bakterija Ewingella americana, pridobljena iz črevesja drevesne žabe.
Tumor je napadla na dva načina
Bakterija je fakultativni anaerob, kar pomeni, da lahko preživi tako v prisotnosti kisika kot tudi brez njega. Posebno ugodno okolje zanjo predstavljajo trdni tumorji, katerih notranjost je pogosto slabo prekrvavljena in vsebuje zelo malo kisika.
Po vbrizganju v krvni obtok miši se je bakterija usmerila predvsem v tumorje. V 24 urah naj bi se njena populacija v tumorskem tkivu povečala približno 3000-krat, medtem ko se v zdravih organih ni opazneje kopičila. Tumorske celice je nato napadla z izločanjem strupenih snovi.
Hkrati je sprožila močan odziv imunskega sistema. V tumorjih se je povečalo število nevtrofilcev ter limfocitov T in B, ki so sodelovali pri uničevanju rakavih celic. Zdravljenje je bilo tako kombinacija neposrednega bakterijskega napada in okrepljenega imunskega odziva organizma.
Po enem odmerku tumorjev ni bilo več
Raziskovalci so mišim z rakom debelega črevesa in danke vbrizgali en odmerek bakterije. Tumorji so izginili pri vseh zdravljenih živalih, zato je raziskava dosegla 100-odstotni delež popolnega odziva. V tem laboratorijskem modelu je bakterijsko zdravljenje delovalo bolje od kemoterapevtika doksorubicina in imunoterapije s protitelesi proti PD-L1.
Ko so miši pozneje ponovno izpostavili rakavim celicam, se novi tumorji niso razvili. To nakazuje, da je zdravljenje ustvarilo tudi imunski spomin, zaradi katerega je obrambni sistem rakave celice ob ponovnem srečanju hitreje prepoznal.
Bakterija je iz krvnega obtoka izginila v 24 urah, kratkotrajni vnetni odziv pa se je umiril v treh dneh. V dvomesečnem obdobju spremljanja raziskovalci niso zaznali trajnih poškodb organov ali kronične toksičnosti. Izbrani sev je bil poleg tega občutljiv na antibiotike, kar bi lahko omogočilo njegovo odstranitev ob zapletih.
Do zdravljenja ljudi je še dolga pot
Rezultati so obetavni, vendar gre izključno za predklinično raziskavo na miših. Človeški imunski sistem se lahko odzove drugače, vbrizgavanje živih bakterij v kri pa prinaša resna varnostna tveganja. Raziskovalci morajo preveriti še primerno odmerjanje, način dostave in dolgoročno varnost ter delovanje pri drugih vrstah raka.
Odkritje zato še ni novo zdravilo proti raku. Kaže pa, da bi mikrobi dvoživk in plazilcev lahko skrivali doslej neizkoriščene učinkovine ali celo žive terapevtske mikroorganizme za prihodnje zdravljenje tumorjev.
