Nova analiza starodavne DNK razkriva, da je ena najbolj smrtonosnih bolezni v zgodovini morila ljudi že pred 5.500 leti – dolgo pred nastankom mest in srednjeveškimi epidemijami, poroča T3tech.
Kuga je morila v kameni dobi – veliko pred srednjim vekom
Ko danes pomislimo na kugo, si večina predstavlja srednjeveško Evropo, podgane in črno smrt, ki je izbrisala milijone življenj. Toda nova raziskava kaže, da je bila bolezen smrtonosna že približno 5.500 let nazaj, ko ljudje še niso živeli v mestih, temveč v majhnih skupnostih lovcev in nabiralcev. Odkritje močno spreminja dosedanje razumevanje razvoja ene najnevarnejših nalezljivih bolezni v zgodovini človeštva.
Mednarodna skupina raziskovalcev je analizirala DNK iz zob 46 ljudi, pokopanih na štirih prazgodovinskih pokopališčih ob Bajkalskem jezeru v današnji Sibiriji. V kar 18 primerih so odkrili sledove bakterije Yersinia pestis, povzročiteljice kuge. To pomeni, da je bilo okuženih skoraj 40 odstotkov preiskanih oseb – delež, ki je primerljiv ali celo višji od nekaterih srednjeveških pokopališč, povezanih z epidemijami kuge.
Povzročila je obsežne izbruhe že tisočletja pred nastankom prvih velikih civilizacij
Raziskovalci so genetske podatke povezali z arheološkimi najdbami in radiokarbonskim datiranjem ter ugotovili, da je veliko ljudi umrlo v zelo kratkem časovnem obdobju. Med pokopanimi je bilo nenavadno veliko otrok in mladostnikov, številni pa so bili člani istih družin. Po mnenju avtorjev raziskave gre za jasen dokaz hitrega širjenja bolezni znotraj skupnosti, ki je povzročila obsežne izbruhe že tisočletja pred nastankom prvih velikih civilizacij.
Kuga je spremljala človeštvo mnogo dlje, kot so domnevali doslej
Do zdaj je prevladovalo prepričanje, da zgodnje oblike kuge niso bile posebej nevarne, saj bakterija še ni razvila genetskih prilagoditev za učinkovito širjenje prek bolh in podgan. Nova raziskava pa temu nasprotuje. Znanstveniki so odkrili poseben genetski dejavnik, imenovan superantigen, ki lahko sproži izjemno močan odziv imunskega sistema in povzroči hudo vnetje. Prav ta mehanizem bi lahko pojasnil, zakaj je bila bolezen tako smrtonosna, čeprav se še ni širila na način, značilen za poznejšo bubonsko kugo.
Rezultati podpirajo tudi teorijo, da je kuga nastala v severovzhodni oziroma osrednji Aziji. Lovci in nabiralci ob Bajkalskem jezeru so bili v tesnem stiku s svizci, ki še danes predstavljajo naravni rezervoar bakterije Yersinia pestis. Raziskovalci domnevajo, da so se prvi ljudje okužili neposredno ob stiku z okuženimi živalmi, nato pa se je bolezen razširila med člani skupnosti. Odkritje kaže, da je kuga spremljala človeštvo mnogo dlje, kot so domnevali doslej, ter da je že v prazgodovini pomembno vplivala na razvoj in preživetje človeka.
T3tech
