Po relativno mirnem letu 2024 je slovenski promet lani doživel silovit udarec. Po neuradnih podatkih Policije in Agencije za varnost prometa (AVP) je na naših cestah v letu 2025 umrlo 93 ljudi. To pomeni kar 37-odstotni skok v število smrtnih žrtev. Čeprav se je skupno število lažje poškodovanih nekoliko zmanjšalo, pa porast hudo poškodovanih in mrtvih razkriva kruto resnico: posledice prometnih nesreč postajajo vse hujše.
Julij najbolj smrtonosen v zadnjem desetletju
Statistika razkriva, da so bili najbolj usodni ravno poletni meseci. Julij se je s 25 smrtnimi žrtvami vpisal kot najbolj črn mesec v zadnjih desetih letih. K tej tragični bilanci je močno prispevala tudi najhujša nesreča leta, v kateri je na štajerski avtocesti ugasnilo pet življenj. Visoke temperature, gost promet, nepozornost in nepregledna cestna dela so ustvarili kombinacijo, ki je na žalost odnašala življenja tudi v juniju in avgustu.
Na mizi strožja zakonodaja in alkoholne ključavnice
Policija in preventivne službe napovedujejo, da bodo v letu 2026 še dodatno poostreli nadzor na terenu. V pripravi so tudi predlogi za spremembo zakonodaje, pri čemer se vse glasneje omenjata uvedba meje 0,0 miligramov alkohola za vse voznike. Cilj države namreč ostaja t. i. vizija nič – svet brez smrtnih žrtev na cestah, ki pa bo brez spremembe potovalnih navad posameznikov težko dosegljiv.
Vizija nič je pozitiven in odgovoren odnos snovalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema, ki so s svojim delovanjem in ravnanjem dolžni preprečevati vzroke za nastanek najhujših prometnih nesreč oziroma preprečevati najhujše posledice prometnih nesreč ter iskati načine, možnosti in dejavnosti za uresničitev dolgoročnega cilja: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč,
poudarjajo na Policiji. “Z moralnega vidika je to edini mogoči dolgoročni cilj vseh humanih družb ter kot takšen jasen in razumljiv cilj vseh sodelujočih snovalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema.”
Hitrost in alkohol ostajat med glavnimi vzroki
Glavni vzroki za najhujše izide na cestah ostajajo nespremenjeni. Zaradi neprilagojene hitrosti je lani umrlo 40 ljudi, kar je tretjina več kot leto prej. Še naprej ostaja kritična prisotnost alkohola in prepovedanih drog. Pod vplivom opojnih substanc je bilo povzročeno toliko nesreč, da so te terjale 31 življenj , s tem sta alkohol in droga kriva za več kot tretjino vseh smrtnih žrtev. Pri Policiji ob tem poudarjajo, da gre za nesreče, ki bi jih bilo mogoče v celoti preprečiti.
Drastičen porast žrtev med motoristi
Poseben alarm sproža podatek o varnosti voznokov enoslednih motornih vozil. V letu 2025 je življenje izgubilo kar 30 motoristov in mopedistov, kar je več kot dvakrat toliko kot leto prej, ko jih je umrlo 13. Poleg prehitre vožnje samih motoristov je bil pogost vzrok nesreč tudi odvzem prednosti s strani voznikov osebnih avtomobilov. Med žrtvami niso bili le neizkušeni vozniki, temveč tudi starejši, izkušeni motoristi.
