Slovenijo je znova zajel vročinski val, ob katerem opozorila običajno veljajo predvsem za nevarnost toplotne obremenitve, dehidracije in požarov. A visoke temperature imajo lahko tudi manj vidne posledice. Vse več raziskav namreč kaže na povezavo med ekstremno vročino in povečanim tveganjem za nasilje v intimnopartnerskih odnosih.
Povezava med vročino in nasiljem
Na to opozarja neprofitna organizacija Fine Acts, ki je skupaj s slovensko kreativno agencijo Futura DDB začela pobudo »Spregledana vročinska opozorila«. Z njo želijo povezavo med visokimi temperaturami in nasiljem nad ženskami vključiti v javno razpravo ter spodbuditi medije, da bi opozorilo o povečanem tveganju postalo del vremenskih napovedi in poročanja o vročinskih valovih.
Po podatkih, ki jih navaja pobuda, je dvig povprečne globalne temperature za eno stopinjo Celzija povezan s 4,7-odstotnim povečanjem nasilja v intimnopartnerskih odnosih. Ob tem novejša raziskava raziskovalcev z Univerze v Barceloni ugotavlja, da ekstremna vročina v Španiji poveča število prijavljenih primerov nasilja v intimnopartnerskih odnosih za približno šest odstotkov. Pri hujših primerih je bil porast še izrazitejši.
Vročina lahko poveča napetosti, ne opravičuje pa nasilja
Vročina nasilja seveda ne povzroča in ga nikakor ne opravičuje. Odgovornost za nasilje je vedno na strani povzročitelja. Raziskovalci pa ugotavljajo, da lahko ekstremne temperature predstavljajo dodaten stresni dejavnik, ki pri že obstoječih nasilnih vzorcih poveča verjetnost konfliktov oziroma intenzivnost nasilja.
Med možnimi razlogi omenjajo fiziološki stres, ki ga povzroča visoka temperatura, večjo razdražljivost in agresivnost, težje uravnavanje čustev ter vpliv vročine na spanje in duševno zdravje. Vročinski dnevi lahko spremenijo tudi vsakodnevne navade in pomenijo več časa, preživetega doma oziroma v neposredni bližini partnerja.
Izpostavljenost partnerju in fiziološki stres, ki ga povzroča vročina
Raziskava, ki so jo izvedli Adrián Santonja, Laura Schmitz in Judit Vall z Barcelonskega inštituta za ekonomijo ter Univerze v Barceloni, je analizirala administrativne podatke o nasilju v intimnopartnerskih odnosih v Španiji med letoma 2006 in 2022. V raziskavo je bilo vključenih 431 sodnih območij.
Raziskovalci so ugotovili, da je bilo v četrtletjih, ko so bila posamezna območja več kot 40 dni izpostavljena temperaturam nad 30 stopinj Celzija, šest odstotkov več prijavljenih primerov nasilja v intimnopartnerskih odnosih kot v obdobjih brez dni nad tem pragom. Pri hudih primerih je bila povezava še močnejša: število hudih kaznivih dejanj se je povečalo za 36 odstotkov, za 15 odstotkov pa se je povečalo tudi število primerov, o katerih so poročali zdravstveni delavci.
Raziskovalci so preverjali tudi, zakaj bi lahko visoke temperature vplivale na nasilje. Ugotovili so, da moški ob vročih dneh doma preživijo približno eno uro več, vendar sama večja količina časa v notranjih prostorih po njihovih ugotovitvah ne pojasni povečanja nasilja. Pomembnejša naj bi bila kombinacija daljše izpostavljenosti partnerju in fiziološkega stresa, ki ga povzroča vročina.
Večje tveganje tam, kjer so prisotni tudi finančni pritiski
Vpliv ekstremne vročine tudi ni povsod enak. Raziskava je pokazala, da so bili učinki močnejši na območjih z nižjimi dohodki. Raziskovalci so ugotovili tudi, da so gospodinjstva, ki so se soočala z večjimi finančnimi pritiski, bolj občutljiva na učinke ekstremnih temperatur.
Ekonomska negotovost lahko namreč dodatno poveča napetosti v gospodinjstvu, s tem pa okrepi fiziološki in psihološki stres, povezan z vročino. Po ugotovitvah raziskave je bil učinek ekstremne vročine na nasilje izrazitejši na območjih, ki so jih prizadeli večji negativni pretresi na trgu dela.
To je pomembno tudi z vidika podnebnih sprememb. Če bodo vročinski valovi v prihodnosti pogostejši in intenzivnejši, lahko njihovi vplivi segajo precej dlje od neposrednih posledic za zdravje, okolje in gospodarstvo. Raziskovalci opozarjajo, da je treba pri prilagajanju na podnebne spremembe upoštevati tudi njihove morebitne posledice za nasilje in varnost žensk.
Tveganje se lahko poveča tudi po vročinskem valu
Na časovni zamik med vročino in nasiljem je opozorila tudi raziskava, objavljena leta 2018 v reviji Science of the Total Environment. Raziskovalci so analizirali podatke iz madridske regije med letoma 2008 in 2016 ter spremljali primere femicida v intimnopartnerskih odnosih, policijske prijave nasilja in klice na telefonsko pomoč.
Rezultati so pokazali, da se posledice vročinskih valov niso nujno pojavile isti dan. Tveganje za femicid v intimnopartnerskem odnosu se je povečalo tri dni po vročinskem valu, število policijskih prijav nasilja dan pozneje, klici na telefonsko pomoč pa pet dni po njem.
Avtorji so zato zaključili, da so vročinski valovi povezani s povečanjem nasilja v intimnopartnerskih odnosih in da je učinek lahko časovno zamaknjen. Prav ta ugotovitev je pomembna tudi pri načrtovanju preventivnih ukrepov, saj povečano tveganje ni nujno omejeno zgolj na dneve z najvišjimi temperaturami.
Vsaka tretja ženska v EU je doživela nasilje
Nasilje nad ženskami je sicer resen družbeni problem ne glede na vremenske razmere. Po podatkih, ki jih navaja pobuda Fine Acts, je približno vsaka tretja ženska v Evropski uniji od 15. leta starosti doživela fizično in/ali spolno nasilje.
Raziskave pa vse pogosteje opozarjajo, da lahko podnebni pritiski in ekstremni vremenski dogodki obstoječa tveganja še povečajo. Pri tem ne gre za trditev, da bi zaradi vročine ljudje postali nasilni, temveč za ugotavljanje, da lahko ekstremne temperature v določenih okoliščinah okrepijo že obstoječe dejavnike tveganja.
Vročina lahko poveča fiziološki stres, razdražljivost in težave z uravnavanjem čustev, hkrati pa vpliva na vsakodnevne rutine. Če so temu dodani finančni problemi, slabši življenjski pogoji ali že prisotni nasilni vzorci, so lahko posledice še izrazitejše.
»Spregledano vročinsko opozorilo« želijo vključiti v vremenske napovedi
Prav zato pri Fine Acts in Futura DDB želijo, da bi opozorilo o povečanem tveganju za nasilje postalo del informacij, ki jih ljudje prejmejo ob vročinskih valovih. Predlagajo, da bi se opozorila pojavljala ob televizijskih in radijskih vremenskih napovedih, v spletnih in tiskanih medijih ob poročanju o vročini ter tudi ob spletnih iskanjih vremenske napovedi.
»Ob vročinskem valu pogosto slišimo priporočilo, naj ostanemo doma. Toda za nekatere ženske ravno dom ni varen prostor,« opozarjajo pobudniki.
Pobudo je zasnovala neprofitna organizacija Fine Acts, ki je k sodelovanju povabila šest kreativnih agencij iz šestih evropskih držav. V Sloveniji sodeluje Futura DDB. Cilj je povečati prepoznavanje povezave med ekstremno vročino in nasiljem ter prispevati k pravočasnejšemu ukrepanju in učinkovitejši zaščiti žensk.
Ozaveščanje samo po sebi nasilja ne bo odpravilo, poudarjajo pri Fine Acts, vendar ga je brez ozaveščenosti še težje prepoznati in preprečevati. Ob vse pogostejših vročinskih valovih tako želijo opozoriti na nevarnost, ki je v javnosti za zdaj precej manj prepoznavna kot dehidracija, toplotni udar ali požarna ogroženost.
