Slovenija je znana kot dežela na sončni strani Alp, vendar sonca ni povsod enako. Medtem ko na Obali in Goriškem sončni žarki razveseljujejo prebivalce velik del leta, so nekateri deli države precej manj osončeni. Na količino sončnega obsevanja vplivajo predvsem relief, nadmorska višina, pogostost megle in oblačnosti ter letni čas.
Relief pomembno vpliva na količino sonca
Na ARSO pojasnjujejo, da na trajanje sončnega obsevanja poleg vremena vplivajo tudi geografski dejavniki. V globokih dolinah in kotlinah okoliški hribi zastirajo obzorje, zato je sončnega obsevanja manj. Pozimi je pojav še izrazitejši, saj se v kotlinah pogosto zadržujeta megla in nizka oblačnost, ki lahko sonce zakrijeta tudi za več dni. Zato območja z izrazitim reliefom praviloma prejmejo manj sončnega obsevanja kot odprte ravnine ali Primorska.
Rast števila sončnih ur
Trajanje sončnega obsevanja se je v obdobju 1961 – 2011 spomladi in poleti v večjem delu občutno podaljševalo, s trendom približno 2–3 odstotke na desetletje. Na letni ravni znaša trend približno 2 odstotka na desetletje, kar pomeni rast števila sončnih ur za približno 40 na desetletje.
Najmanj sonca v alpskem in dinarskem svetu
Čeprav ARSO ne objavlja lestvice krajev z najmanj sonca, njihove dolgoletne karte jasno kažejo, da najmanj sončnega obsevanja praviloma prejmejo deli alpskega in dinarskega sveta ter globoke doline in kotline. Razlog niso le pogostejši oblaki, temveč tudi relief, ki zmanjšuje čas neposrednega sončnega obsevanja. Nasprotno imajo odprta območja Primorske in jugozahodne Slovenije bistveno več sončnih ur.
Pozimi se razmere pogosto obrnejo
Podnebna analiza ARSO opozarja na zanimiv pojav, saj ima v večjem delu Slovenije trajanje sončnega obsevanja izrazit letni hod. V poletnih mesecih imajo več sonca predvsem Primorska ter nižine, medtem ko je v hribovitem svetu zaradi pogostejšega nastajanja kopaste oblačnosti sončnega obsevanja manj.
Pozimi pa je slika pogosto obrnjena. Zaradi temperaturnih obratov se v dolinah in kotlinah zadržujeta megla in nizka oblačnost, medtem ko so višje ležeči kraji lahko obsijani s soncem. Prav zato imajo številni hribovski kraji v zimskem času več sončnih ur kot kraji v nižinah. Zaradi močnega sončnega obsevanja so poleti gore pogosto ovite v kopasto oblačnost, zato je v gorah poleti sonca komajda kaj več kakor februarja ali oktobra.
Podnebno raznolika država
Slovenija je zaradi svoje razgibane pokrajine ena podnebno najbolj raznolikih držav v Evropi. Na razmeroma majhnem območju se stikajo alpski, dinarski, panonski in sredozemski vplivi, kar se odraža tudi pri sončnem obsevanju. Na zahodu države vremenske razmere pogosto kroji bližina Sredozemskega morja, medtem ko imajo gorski grebeni pomembno vlogo pri nastajanju oblakov in padavin. Prav preplet različnih podnebnih vplivov je razlog, da se lahko količina sončnega obsevanja med posameznimi deli Slovenije precej razlikuje.
