Marko Crnkovič v komentarju “Pa naj gre s helikopterjem!” odpira pereče vprašanje o varnosti in logistiki prevozov najvišjih državnikov v razmerah, ko slovenske avtoceste postajajo vse bolj nepredvidljive in obremenjene.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je v zadnjih dneh znašla v središču dveh zgodb, ki na videz nista povezani, a ju druži isto vprašanje: kako in s kakšnimi sredstvi se smejo premikati najvišji državni predstavniki? Govorimo o lanskem škandaloznem poletu s helikopterjem na državno proslavo, pa tudi o nedavni prometni nesreči, v kateri si je predsednica zlomila ključnico. Marko Crnkovič v svojem komentarju za Dnevnik opozarja, da je čas za resno razmislek o protokolu in konceptu prevažanja politikov po slovenskih avtocestah.
Polet, ki je razburil javnost
Pred letom dni je javnost odmevala novica, da se je predsednica Pirc Musar iz Portoroža v Beltince na državno proslavo odpravila s policijskim helikopterjem. Takratni zastoji so bili izjemni, pot po avtocesti pa bi za 300 kilometrov dolgo pot trajala pet do šest ur. Za mnoge je bil prevoz s helikopterjem z davkoplačevalskega stališča škandalozno potraten. Javnost je bila še posebej kritična, saj so se pojavili pomisleki, da so bili zaradi tega prevoza helikopterske kapacitete za reševanje prignane do roba.
V času visoke turistične sezone naj bi en helikopter policije po opravljeni gorski reševalni akciji odletel izvajat prevoz predsednice, kar je po mnenju nekaterih lahko ogrozilo življenja planincev ali bolnikov.
Predsednica se je na kritike odzvala dva tedna pozneje. Poudarila je, da je kot predsednica po zakonu varovana oseba in da so o najbolj varni poti odločali njeni varnostniki. V času poletnih kolon je bila cesta iz Umaga do Beltincev po njihovi oceni preprosto neprimerna in nezanesljiva. Pojasnila je še, da je imela dve možnosti, da ostane doma ali da se na praznik odpravi s helikopterjem, in da je verjela, da je pomembno, da s svojo prisotnostjo počasti ljudi in praznik. Glede stroškov je pojasnila, da dejanski dodatni strošek (gorivo in pristajalne takse) ni znašal 9.900 evrov, kot so poročali nekateri mediji, temveč približno 1.300 evrov; preostanek so fiksni stroški, ki obstajajo ne glede na to, ali helikopter leti ali ne.
Stanje na avtocestah: kaos in nepredvidljivost
Crnkovič v svojem razmišljanju izpostavlja tudi širši problem, stanje na slovenskih avtocestah. Kot ugotavlja, so razmere postale kaotične in nepredvidljive.
Prometni zastoji so stalnica, kar potrjujejo tudi številni primeri iz letošnjega poletja: od hude nesreče na pomurski avtocesti, kjer je zaradi pristanka helikopterja za reševanje poškodovane voznice promet nekaj časa popolnoma zastal , do nesreče na primorski avtocesti pri Postojni, kjer je moral pristati helikopter Slovenske vojske, da je ukleščenega voznika prepeljal v ljubljanski klinični center.
Zastoji so včasih tako obsežni, da se, kot v primeru nesreče pri Ravbarkomandi, raztegnejo skoraj 25 kilometrov.
