Svet se sooča z novo grožnjo prehranski varnosti. Kombinacija geopolitičnih napetosti, vremenskega pojava El Nino in naraščajočih proizvodnih stroškov bi lahko do konca tega leta povzročila nov val inflacije pri cenah hrane, opozarja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). Zadnja zvišanja proizvodnih stroškov sicer še niso dosegla kupcev, a se bo to verjetno kmalu spremenilo, so za Reuters dejali v FAO.
Trije glavni krivci za podražitev
FAO izpostavlja tri ključne dejavnike, ki bodo vplivali na dvig cen hrane:
-
Geopolitične napetosti: Vojni v Iranu in Ukrajini motita dobavne verige, vplivata na cene energentov in povzročata negotovost na svetovnih trgih.
-
Vremenski pojav El Nino: Pričakovana moč letošnjega El Nina bo verjetno spremenila padavinske vzorce v številnih pomembnih kmetijskih regijah. V Indiji se na primer že soočajo z zakasnjenim monsunskim obdobjem in podpovprečno količino padavin, kar vzbuja zaskrbljenost glede pridelave riža in svetovne zaloge žita.
-
Naraščajoči proizvodni stroški: Višje cene surove nafte zvišujejo cene goriva za kmetijsko mehanizacijo, transport, predelavo in pakiranje. Višje cene zemeljskega plina vplivajo na proizvodnjo gnojil, pomanjkanje dizla v nekaterih regijah pa dodatno obremenjuje kmetijsko proizvodnjo.
Cene hrane bodo rasle do konca leta
Glavni ekonomist pri FAO Maximo Torero je v pogovoru za Reuters pojasnil, da se zvišanje cen surovin običajno prenese skozi prehransko verigo v treh do šestih mesecih.
“Pričakujem, da se bodo cene surovin zdaj začele bolj dvigovati … cene hrane pa se bodo zvišale že do konca tega leta in potem prihodnje leto še bolj,” je dejal Torero.
Zadnje žetve so sicer stabilizirale žitne trge, a bi na te ugodne razmere lahko negativno vplivalo stopnjevanje vremenskih in geopolitičnih razmer. FAO ugotavlja, da trenutne razmere v kmetijskem sektorju že vplivajo na odločitve o sajenju v Severni Ameriki, Evropi, Braziliji in Aziji, kar povečuje verjetnost, da se bodo v nekaterih regijah površine za pridelavo zmanjšale.
Globalne posledice
Višje cene primarnih pridelkov bi lahko zvišale prihodke kmetijskih izvoznikov, medtem ko bi na drugi strani predelovalci zaradi višjih vhodnih stroškov lahko imeli nižje dobičke. V FAO verjamejo, da kombinacija geopolitičnih napetosti, ekstremnih vremenskih razmer in naraščajočih proizvodnih stroškov predstavlja eno največjih groženj za svetovno prehransko varnost po porastu inflacije leta 2022.
Če se bodo ti pritiski nadaljevali, bodo potrošnike čakali višji nakupovalni računi, pridelovalce hrane pa še ena sezona težkih odločitev na nestanovitnem kmetijskem trgu, opozarjajo v FAO.
Slovenija pričakuje dva vala podražitev
Tudi Slovenija ne bo imuna na globalne trende. Podražitev hrane pričakujejo tudi slovenski trgovci, in sicer v dveh valovih. Kot je za RTV Slovenija povedala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, bo prvi val podražitev prizadel zelenjavo, sadje in vino, in sicer pozno jeseni. Drugi val, ki ga pričakujejo v začetku leta 2027, pa bo zajel mlevske proizvode.
Potrošniki se bodo tako morali pripraviti na višje cene osnovnih živil, kar bo dodatno obremenilo družinske proračune, ki se že soočajo z visoko inflacijo in draginjo.
