Vprašanje, ali naj imamo več javnih ali več zasebnih domov za starejše, je v Sloveniji pereče že vrsto let. Nanj ni enoznačnega odgovora, saj so v igri tako etični kot tudi finančni in praktični vidiki. V iskanju rešitve smo pripravili anketo, s katero želimo slišati vaše mnenje.
Javni domovi: stabilnost, a premalo mest
Javni domovi za starejše so v Sloveniji dolgo predstavljali osnovo institucionalnega varstva. Njihova prednost je v tem, da delujejo neprofitno, cene pa so pod strožjim državnim nadzorom. So bolj dostopni ljudem s skromnimi dohodki, saj omogočajo oprostitve in subvencije.
Vendar pa javni domovi že leta zaostajajo za potrebami. Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo konec leta 2024 v javnih domovih 13.617 mest, v zasebnih s koncesijo pa 6.494. Skupaj vseh mest je 22.408, a že pred epidemijo je po podatkih Centra za družbeno raziskovanje na mesto v domu čakalo okoli 25.000 ljudi, od tega jih je 10.000 potrebovalo takojšnjo namestitev. Država od leta 2005 ni zgradila nobenega novega doma, povečevanje kapacitet pa prepušča zasebnikom.
Kaj pravite vi? Bi morali imeti več javnih domov za starejše, da bi zagotovili dostopnost vsem?
Zasebni domovi: hitrejši sprejem, a višja cena
Zasebni domovi s koncesijo so v zadnjih letih številčno narasli. Ponujajo sodobnejše prostore, večji izbor aktivnosti in včasih krajše čakalne dobe. Podjetji, kot sta SeneCura in DEOS, sta vodilna zasebna upravljavca s številnimi centri po Sloveniji.
A njihova glavna pomanjkljivost je cena. Zasebni domovi so v povprečju več kot 20 odstotkov dražji od javnih. Za mnoge starostnike s pokojninami, ki ne presegajo 1000 evrov, je namestitev v zasebnem domu finančno nedosegljiva.
“Razlog, da ne biva v domu starejših občanov je premajhna pokojnina,” navaja eden od anketnih odgovorov v raziskavi CEDRE.
Ali menite, da bi morali imeti več zasebnih domov, da bi zmanjšali čakalne dobe in povečali izbiro, tudi če bi to pomenilo višje stroške za uporabnike?
Razprava o javnih in zasebnih domovih sega preko zgolj lastništva. Ključni težavi ostajata:
- Kadrovsko pomanjkanje: Po podatkih CEDRE v domovih primanjkuje približno 1.200 delavcev, vzrok pa so nizke plače in zahtevno delo. Zaposleni v domovih so pogosto pod izjemnimi fizičnimi in psihičnimi pritiski.
- Podfinanciranje: Slovenija spada med države, ki stroške dolgotrajne oskrbe v največji meri prelagajo na uporabnike. Delež državnega sofinanciranja je med najnižjimi v razvitem svetu.
Ali menite, da bi morala država več prispevati k financiranju domov za starejše, ne glede na to, ali so javni ali zasebni?
Glavni izzivi in iskanje rešitev
Ne glede na to, ali gre za javni ali zasebni dom, se soočamo z nekaj temeljnimi problemi:
- Premajhno število mest: Potrebe daleč presegajo razpoložljive kapacitete.
- Visoki stroški: Mnogi si namestitve v domu ne morejo privoščiti.
- Kadrovska podhranjenost: Pomanjkanje usposobljenega osebja vpliva na kakovost oskrbe.
Na dolžino čakalnih vrst poleg pomanjkanja domov vpliva tudi dejstvo, da v Sloveniji primanjkuje negovalnih bolnišnic in da nimamo ustreznih namestitev v tako imenovanih negovalnih domovih.
