Ali bodo zložljiva krila prihodnost potniških letal? Airbus začenja novo fazo enega svojih največjih raziskovalnih programov, ki bi lahko korenito spremenil podobo komercialnega letalstva. V naslednjih treh letih bo na predelanem letalu A321neo preizkusil podaljške kril polne velikosti in preveril, kako daljši razpon vpliva na aerodinamično učinkovitost, stabilnost ter vodljivost letala.
Daljša krila, manjša poraba
Krila z večjim razmerjem med razponom in širino so učinkovitejša, ker ustvarjajo manj induciranega zračnega upora. To je upor, ki nastaja kot posledica ustvarjanja vzgona in vrtincev na koncih kril. Zato imajo jadralna letala tako dolga in ozka krila – za ohranjanje leta potrebujejo manj energije.
Enako načelo želi Airbus uporabiti pri prihodnji generaciji enoprehodnih potniških letal, ki bo nekoč nasledila družino A320neo. Nova krila naj bi bila izdelana iz lahkih kompozitnih materialov, z zmanjšanjem zračnega upora pa bi znižala porabo goriva in izpuste ogljikovega dioksida. V letalski industriji, ki si prizadeva za zmanjšanje ogljičnega odtisa, bi to lahko bila pomembna prelomnica.
Predolga za današnja letališča
Daljša krila prinašajo praktično težavo. Letala razreda Airbus A320 in Boeing 737 uporabljajo letališka mesta kategorije ICAO Code C, pri katerih je največji dovoljeni razpon kril 36 metrov. A321neo je s sedanjim razponom 35,8 metra že tik pod to omejitvijo.
Airbus namerava na krilih preizkušati več metrov dolge podaljške, ki bi lahko razpon povečali za do približno pet metrov na vsaki strani. Takšno letalo ne bi več ustrezalo običajnim letališkim vratom in voznim stezam. Širitev letališč bi bila draga in ponekod prostorsko nemogoča, zato Airbus razvija zložljive konce kril. To je elegantna rešitev, ki omogoča, da letalo med vožnjo po letališču in parkiranjem zavzame približno toliko prostora kot današnji A321neo.
Rešitev, ki že obstaja pri Boeingu
Med letom bi bila krila popolnoma razprta, po pristanku pa bi se zunanji deli dvignili. Podobno rešitev je Boeing že razvil za precej večji širokotrupni 777X, pri enoprehodnem potniškem letalu pa je še niso uporabili. Airbus bo tako prvi, ki bo to tehnologijo preizkusil na letalu razreda A320, kar bi lahko postavilo nove standarde v industriji.
Prvi preizkusi še brez zlaganja
A321neo, namenjen prihajajočim preizkusom, še ne bo imel delujočega mehanizma za zlaganje. Opremljen bo s fiksnimi podaljški, ki bodo med letom posnemali popolnoma razprto zložljivo krilo. Tipala bodo merila obremenitve in obnašanje letala, Airbus pa bo rezultate primerjal z računalniškimi modeli in meritvami iz vetrovnika.
Podaljške bodo izdelali v Airbusovem centru za razvoj tehnologije kril v Filtonu v Veliki Britaniji, preizkusni poleti pa bodo potekali v Toulousu. Airbus je pred tem že izdelal tri 17-metrske demonstratorje za zemeljske preizkuse, na katerih raziskuje več kot sto novih materialov, postopkov izdelave in načinov sestavljanja. Program od leta 2014 podpira tudi britansko financiranje v vrednosti 227 milijonov funtov.
Prihodnost, ki še ni napovedana
Wing of Tomorrow za zdaj še ni napoved konkretnega novega letala. Gre za razvoj tehnologij, med katerimi bo Airbus izbral rešitve za svojega prihodnjega naslednika družine A320neo, ki ga je mogoče pričakovati šele v drugi polovici tridesetih let. To pomeni, da bomo morali na komercialno uporabo zložljivih kril počakati še vsaj desetletje.
Kljub temu pa je program Wing of Tomorrow pomemben korak k bolj učinkovitemu in okolju prijaznejšemu letalstvu. Kot ugotavljajo strokovnjaki, bodo letala z daljšimi krili in zložljivimi konci verjetno postala stalnica na nebu, ko se bo letalska industrija soočala z vedno večjimi pritiski po zmanjšanju ogljičnega odtisa. Airbus s tem programom dokazuje, da razmišlja dolgoročno in da si prizadeva za inovacije, ki bodo oblikovale prihodnost potniškega letalstva.
