Nocojšnji sončni mrk, med katerim bo Luna začasno prekrila Sonce, ne bo le redko astronomsko dogajanje, ampak tudi izziv za evropske elektroenergetske sisteme. V času mrka bo sončna proizvodnja v Evropi upadla za ocenjenih 9,7 gigavatov, kar ustreza moči skoraj 14 nuklearnih elektrarn Krško. Operaterji prenosnih omrežij po vsej Evropi so se na dogodek pripravljali več kot leto dni.
Po podatkih Združenja evropskih sistemskih operaterjev (ENTSO-E) bo največji padec sončne proizvodnje med 19:15 in 21:30 po srednjeevropskem času. Največja hitrost spremembe proizvodnje bo znašala okoli -1 gigavat na minuto, kar je po navedbah operaterjev primerljivo ali celo manjše od običajnih sprememb ob hitrih prehodih vremenskih front.
Slovenija: minimalen vpliv, a okrepljen nadzor
V družbi Eles, slovenskem sistemskem operaterju, so sporočili, da bodo v času sončnega mrka izvajali poostren nadzor in spremljali stanje v omrežju. “Analize družbe Eles so pokazale, da bo učinek na slovenski elektroenergetski sistem minimalen, največji padec proizvodnje iz sončnih elektrarn je ocenjen na do 10 megavatov, kar za slovenski sistem predstavlja razmeroma majhno spremembo, zato posebni ukrepi v Sloveniji niso potrebni,” so zapisali na svoji spletni strani.
Kljub temu bodo v primeru nepredvidenih vplivov iz povezanih evropskih sistemov z ostalimi sistemskimi operaterji ukrepali.
Največji udar v Španiji in Nemčiji
Španija in Nemčija bosta med najbolj prizadetima državama. Španski operater Red Eléctrica pričakuje izgubo do 5 gigavatov sončne moči, kar predstavlja približno 13 odstotkov povprečne dnevne porabe v avgustu. V Nemčiji naj bi sončna proizvodnja upadla za približno 2 gigavata.
Francoski operater RTE napoveduje zmanjšanje za okoli 1,8 gigavata, kar predstavlja le 6 odstotkov francoske nameščene sončne kapacitete. V Veliki Britaniji pričakujejo zmanjšanje za približno 700 megavatov. Portugalska bo občutila 45-odstotni padec sončne proizvodnje, kar ustreza izgubi približno 450 megavatov.
Pripravljenost operaterjev
Evropski sistemski operaterji so za zagotovitev stabilnosti omrežja pripravili vrsto usklajenih ukrepov. Ti vključujejo začasno zagon plinskih in premogovnih elektrarn, prilagajanje sistema za uravnavanje frekvence ter začasno ustavitev načrtovanih izklopov omrežja zaradi vzdrževalnih del.
Kljub obsežnim pripravam opozorilni glasovi opozarjajo, da je evropski elektroenergetski sistem že tako pod pritiskom. Poletni vročinski valovi so namreč znižali gladine rek, kar je v nekaterih državah, vključno z Madžarsko in Romunijo, prisililo jedrske elektrarne k zmanjšanju proizvodnje ali celo začasni zaustavitvi. V zadnjih dneh so morale nekatere termoelektrarne na Poljskem prav tako zmanjšati obratovanje zaradi prenizkega vodostaja Visle.
Sončna energija vse pomembnejši vir
V sušnem in vročem vremenu, ko je moč jedrskih elektrarn zmanjšana in hidroelektrarne zaradi nizkih vodotokov proizvajajo manj električne energije, sončna energija postaja ključni vir. V Sloveniji sončna energija predstavlja skoraj tretjino v državi proizvedene električne energije. Lani so sončne elektrarne v Sloveniji proizvedle 11 odstotkov, v EU pa 13 odstotkov vse proizvodnje električne energije.
Kljub izzivom operaterji poudarjajo, da za evropsko oskrbo z elektriko ne pričakujejo motenj. “Zahvaljujoč dobro uveljavljenim koordinacijskim mehanizmom in proaktivnim pripravam so operaterji na dogodek dobro pripravljeni,” so sporočili iz ENTSO-E. Dodatno olajšanje predstavlja tudi dejstvo, da se mrk dogaja v večernih urah, ko sončna proizvodnja tako ali tako upadaf.
