Nevladne organizacije, ki že vse od začetka nasprotujejo junija sprejeti uredbi EU o novih genomskih tehnikah (NGT), opozarjajo, da se rok za vložitev ničnostne tožbe na Sodišču EU izteka. Osnutek tožbe so pripravile same in ga na sestanku ta mesec predale pristojnim ministrstvom, stališča odločevalcev pa pričakujejo do konca tega tedna.
Evropski parlament je uredbo (EU) 2026/1388 o rastlinah, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami, sprejel 17. junija 2026. Nova ureditev predstavlja eno največjih sprememb evropske zakonodaje na področju gensko spremenjenih organizmov v zadnjih letih.
Dve kategoriji rastlin, a le ena ostaja označena
Po novi evropski zakonodaji bodo rastline, gensko spremenjene oziroma preurejene skladno z novimi genomskimi tehnikami, razdeljene v dve kategoriji. V prvi kategoriji bodo tiste z manj kot 20 spremembami genoma, ki se jih šteje enakovredne konvencionalnim – teh ne bo treba več označevati. V drugo kategorijo bodo spadale kompleksne nove gensko spremenjene rastline, ki jih bodo morali še vedno označevati, tako kot velja zdaj.
Zveza biodinamikov Slovenije v torkovem sporočilu za javnost opozarja, da uredba ne upošteva previdnostnega principa pri sproščanju organizmov v okolje.
“S sprejemom uredbe je večina poslancev v Evropskem parlamentu dala prednost dobičku velikih korporacij namesto pravicam in dobrobiti kmetovalcev in potrošnikov,” so poudarili.
Poziv k vložitvi ničnostne tožbe
Organizacije pozivajo ministrstvo za kmetijstvo ter ministrstvo za okolje in prostor, naj Slovenija vloži ničnostno tožbo proti uredbi na Sodišču EU ter pri tem podpre Slovaško, kjer je bila podobna pobuda že predana.
“To je zadnja možnost, s katero se ta uredba lahko ustavi in tako zaščiti zdravje ljudi in okolja ter zaščiti kmete,” so zapisali. Skrajni rok za vložitev tožbe je 10. september.
V Zvezi biodinamikov Slovenije jih najbolj skrbi, da bodo zadeve prepuščene same sebi, ker so predstavniki ministrstva na sestanku omenili zgolj spremljanje implementacije, “a to pomeni, da stvari ostanejo tako, kot so bile sprejete”.
Patentiranje in prehranska suverenost
Nevladne organizacije opozarjajo tudi na odprto vprašanje patentiranja novih genomskih tehnik rastlin.
“Slovenija mora dati prednost klasičnim metodam žlahtnjenja avtohtonih semen in pri tem podpreti slovenske semenarske hiše, predvsem ekološke. To je osnova za slovensko prehransko varnost in suverenost,” so jasni.
Iniciativo na sestanku z ministrstvom podpirajo Združenje Demeter Slovenija, Združenje Ekoci, Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Semenjalnica ter komisija za ravnanje z GSO.
Uradni namen zakonodaje, ki rahlja obstoječa pravila na tem področju, je okrepiti konkurenčnost evropskega agroživilskega sektorja ter razvoj na podnebne spremembe in škodljivce odpornejših rastlin, ki bi dale večje donose ter pri vzgajanju potrebovale manj virov oziroma manj gnojil in pesticidov. Nevladniki pa opozarjajo, da brez ustreznega označevanja potrošniki ne bodo več mogli vedeti, ali živila vsebujejo rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami.
