Letošnja suša je močno prizadela slovenske njive, uničujoče posledice pa bodo opazne tako pri količini kot pri kakovosti pridelka. Kakor je za Slo24.si opozoril dr. Aleš Kolmanič, raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije, je kmetijstvo zadela uničujoča kombinacija: dolgotrajno pomanjkanje padavin, izjemno nizka talna vlaga in nepopustljivi vročinski valovi. Na udaru so skoraj vse ključne poljščine po celotni državi.
Suša prizadela skoraj vso Slovenijo
Sogovornik je pojasnil, da “letošnje razmere niso le posledica pomanjkanja padavin, ampak kombinacije primanjkljaja padavin, nizke talne vlage in visokih temperatur.”
Prizadeta je celotna Slovenija, najbolj pa Pomurje, Podravje, Primorska ter Dolenjska s Spodnjim Posavjem,
dodaja. Pri tem ne gre zgolj za zmanjšanje končnega pridelka, saj je pri nekaterih kulturah prizadet že sam razvoj. To vključuje velikost rastlin, listno površino, cvetenje, oplodnjo, nastavljanje strokov oziroma gomoljev in pozneje polnjenje zrn.
“Pri nekaterih vrstah bo občutno tudi zmanjšanje kakovosti. Pri tem je zelo pomemben čas pojava stresov. Stres tik pred cvetenjem in v času cvetenja ter oplodnje je lahko bistveno bolj škodljiv kot v nekaterih drugih razvojnih fazah. Na žalost je bil letos ta stres precej dolg in je prizadel precej rastlinskih vrst. Posledice se med rastlinskimi vrstami razlikujejo,” še razloži.
Koruza med najbolj prizadetimi poljščinami
Opiše, da vodni in temperaturni stres pri koruzi zmanjšujeta fotosintezo, povzročata slabšo oplodnjo in manjše število zrn ter skrajšujeta obdobje polnjenja zrn. “Pri zelo močnem in dolgotrajnem vodnem stresu se lahko razvoj storžev močno zavre, storži ostanejo slabo razviti ali se sploh ne oblikujejo, pri najmočneje prizadetih posevkih pa lahko pride tudi do propada rastlin.”
Katere poljščine so prav tako prizadete?
Med zelo prizadetimi je tudi krompir. Pomanjkanje vode omejuje razvoj gomoljev, zato je lahko njihovo število manjše, predvsem pa je manjša njihova masa. Na kakovost vplivajo tudi visoke temperature, pri čemer niso problematične le vroče dnevne temperature, ampak tudi tople noči.
Če so noči tople, se poveča dihanje rastlin in s tem poraba asimilatov, ki bi se sicer lahko usmerili v rast in nalaganje škroba v gomoljih,
nadaljuje.
Posledice so bistveno manjše na tleh z večjo vodno-zadrževalno kapaciteto kot pa tam, kjer je bila koruza posejana na tleh s slabšo vodno-zadrževalno kapaciteto. “Na takih tleh opažamo, da so lahko posevki koruze tudi popolnoma brez storžev in s slabo razvito biomaso, ki je večinoma že zaključila z vegetacijo. Tudi krmne rastline in travinje so med najbolj prizadetimi, saj imajo številne travne vrste plitvejši koreninski sistem in so v času visokih temperatur zelo občutljive na pomanjkanje vode.”
Na udaru tudi soja in buče
Suša je prizadela tudi sojo, buče in sončnice. Pri soji je zaradi pomanjkanja vode v času cvetenja in polnjenja strokov manj strokov in zrn, pri bučah pa so zaradi vročine in suše odpadali cvetovi, zato je manj plodov, ki so tudi manjši. “Tudi pridelek sončnic bo zmanjšan zaradi neugodnih vremenskih razmer. Prizadete so praktično vse poljščine, ki so v poletnih mesecih rastle na njivah,” še izpostavi.
So pa letos zelo očitne razlike med njivami oziroma tlemi, marsikje tudi znotraj posameznih njiv. Na tleh z dobro vodno-zadrževalno kapaciteto pri večini poljščin ne pričakujemo večjih izpadov pridelkov,
pojasnjuje dr. Aleš Kolmanič. “Nasprotno pa bodo na tleh s slabo zadrževalno kapaciteto izpadi pridelkov zelo veliki. Namakanje je letos marsikje pomagalo zmanjšati izgube, a je vpeljano le na manjšem delu zemljišč in se obenem srečuje s številnimi izzivi in ovirami. Pri prilagajanju na podnebne spremembe bo poleg namakanja zelo pomembno tudi izboljševanje sposobnosti tal za zadrževanje vode, predvsem z več organske snovi, ustreznim kolobarjem in izbiro primernih rastlinskih vrst ter drugimi ukrepi za izboljšanje strukture tal.”
Težava ni le količina pridelka
Letošnja suša ne vpliva zgolj na količino pridelka, temveč tudi na njegovo kakovost. Kot navaja,
Že omenjena poljščina je bila krompir, kjer so lahko prisotne fiziološke motnje, povezane z vročinskim in vodnim stresom, zmanjša se lahko tudi tržna kakovost.
“Pri silažni koruzi lahko sušni stres vpliva tudi na razmerje med suho snovjo, vlaknino in prebavljivostjo. Ponekod so morali silirati koruzo brez storžev in ob količinskem izpadu je tudi kakovost take silaže slabša od običajne,” ugotavlja.
Na vprašanje, ali je letošnja suša po obsegu in intenzivnosti primerljiva s katerim od preteklih sušnih let dr. Aleš Kolmanič odgovarja, da “po obsegu nedvomno sodi med pomembnejše sušne dogodke zadnjih let. Končna primerjava in ocena pa bosta mogoči šele po zaključku rastne sezone.”
Pričakujemo lahko tudi večji uvoz nekaterih kmetijskih pridelkov
Manjši domači pridelek bi lahko vplival tudi na slovensko oskrbo s kmetijskimi pridelki.
Manjši domači pridelek ob nespremenjeni potrošnji ali porabi pomeni, da bo potrebno izpad nadomestiti z zalogami ali uvozom. Izpad krme se bo verjetno deloma poskušalo nadomeščati s koriščenjem dosevkov. A je uspešnost tega zaenkrat še neznana,
še zaključi.
Resna grožnja za slovensko kmetijstvo
Letošnje razmere so jasen opomin, da podnebne spremembe za slovensko kmetijstvo ne predstavljajo več le grožnje v prihodnosti, temveč nepogrešljivo realnost sedanjosti. Za zmanjšanje škode ob podobnih sušnih dogodkih bo v prihodnje ključno tesnejše sodelovanje med stroko in pridelovalci, ne le pri širitvi namakalnih sistemov, temveč predvsem pri dolgoročnem vlaganju v zdravje tal, kolobarjenje in izbiro odpornejših sort.
Preberite še: Suša, padec cen mleka in izseljevanje s podeželja, kriza slovenskega kmetijstva 2026
