Slovenska gospodinjstva v september vstopajo z novim pritiskom na življenjske stroške. Najbolj neposredno se je ta teden podražilo gorivo, toda razmere na svetovnem naftnem trgu se hitro spreminjajo in lahko v prihodnjih tednih vplivajo tudi na stroške transporta, proizvodnje in posledično na cene blaga.
Po podatkih Statističnega urada RS je bila avgusta letna inflacija v Sloveniji 3 odstotke, pri čemer so bile storitve dražje za 4,3 odstotka, blago pa za 2,3 odstotka. Največji pritisk sta predstavljali skupini stanovanja ter prevoz.
Bencin se je v enem tednu podražil za več kot pet centov
Najbolj konkreten udarec potrošniki že občutijo na bencinskih servisih.
Od 8. do 14. septembra 2026 je najvišja dovoljena cena 95-oktanskega bencina zunaj avtocest 1,674 evra za liter, dizla pa 1,939 evra za liter. Teden prej sta ceni znašali 1,623 oziroma 1,811 evra.
To pomeni:
- bencin: +5,1 centa na liter oziroma približno 2,55 evra več za 50-litrski rezervoar;
- dizel: +12,8 centa na liter oziroma približno 6,40 evra več za 50 litrov.
Pri dizlu je skok še posebej izrazit. Če nekdo na mesec porabi 100 litrov dizla, ga trenutna razlika glede na prejšnji teden stane približno 12,80 evra več na mesec, če bi cena ostala na tej ravni. Pri 200 litrih je razlika že 25,60 evra. Pri tem je pomembno, da ne gre za ceno, ki bi bila določena za daljše obdobje. Slovenija cene reguliranega bencina in dizla izračunava na podlagi gibanja svetovnih cen naftnih derivatov in tečaja dolar–evro, pri čemer se uporabljajo sedemdnevna povprečja.
Nafta je presegla 100 dolarjev
Na svetovnem trgu se je položaj v zadnjih dneh občutno zaostril. Cena Brent nafte je 9. septembra ponovno presegla 100 dolarjev za sod, potem ko so se zaradi zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu povečali strahovi glede dobav in transporta nafte. Za Slovenijo je to pomembno, ker se višja cena nafte v določeni meri preliva v ceno goriva.
Evropska centralna banka opozarja, da je letošnji inflacijski pritisk v veliki meri povezan prav z energetskim šokom. Višji stroški energije se lahko s časovnim zamikom prenesejo v proizvodne stroške podjetij, cene blaga in storitev ter na koncu v potrošniške cene. Zato trenutno ni mogoče zanesljivo trditi, da bo bencin prihodnji teden dražji za določeno število centov. Je pa tveganje za nadaljnje podražitve večje, če bodo svetovne cene nafte ostale visoke.
Hrana: trenutno ni podražitve, toda pritisk se lahko prenese nanjo
Po zadnjih podatkih SURS-a so bile cene hrane in brezalkoholnih pijač avgusta na letni ravni 1 odstotek nižje kot avgusta lani. Samo v primerjavi z julijem pa so se cene hrane znižale za 0,4 odstotka. Trenutni podatki tega ne potrjujejo, da se bo hrana nujno podražila, toda obstaja druga težava: hrana ni izolirana od cen energije.
Kmetje, živilska industrija, skladišča, trgovci in logistična podjetja uporabljajo gorivo, električno energijo in transport. Če se energijski šok nadaljuje, lahko podjetja del višjih stroškov postopoma prenesejo v končne cene. ECB je že opozorila, da lahko višji stroški energije povzročijo širši pritisk na cene, pri čemer lahko učinki nastajajo z zamikom. Na cene hrane lahko dodatno vplivajo tudi vremenski ekstremi in motnje v dobavnih verigah.
Kje bi potrošnik to najprej opazil?
Najverjetneje ne nujno pri vseh živilih hkrati. Večji pritisk bi lahko občutili pri izdelkih, pri katerih imajo transport, hlajenje, skladiščenje ali energetsko intenzivna proizvodnja pomemben delež stroškov. To pa je scenarij tveganja, ne napoved konkretnega odstotka podražitve.
Za zdaj je pomembnejše dejstvo, da se je hrana avgusta celo pocenila, medtem ko so se stroški prevoza in energije povečali.
Avtobusne vozovnice: tukaj za zdaj ni napovedane podražitve
Država je pred začetkom novega šolskega leta potrdila, da cene subvencioniranih dijaških vozovnic ostajajo nespremenjene. Dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih so tudi v študijskem letu 2026/27 na voljo subvencionirane vozovnice integriranega javnega potniškega prometa.
Zato trenutno ni podlage za trditev, da se bodo subvencionirane avtobusne vozovnice prihodnji teden ali prihodnji mesec podražile.
To je pomembna razlika v primerjavi z gorivom. Država lahko namreč s subvencioniranjem omeji neposredni učinek višjih stroškov prevoza na uporabnike javnega prometa. Pri določenih skupinah so bile subvencionirane vozovnice celo avtomatsko podaljšane brezplačno.
Toda dražje gorivo vseeno predstavlja pritisk na prevoznike
Če bi visoke cene dizla vztrajale dlje časa, bi se povečali stroški avtobusnih prevoznikov. To samo po sebi še ne pomeni avtomatske podražitve vozovnic, pomeni pa večji pritisk na stroške izvajanja javnega prometa in posledično na javne subvencije oziroma poslovanje prevoznikov.
Zato je pri avtobusih trenutno bolj pravilno govoriti o posrednem tveganju, ne o napovedani podražitvi.
Kdo bo podražitve najbolj občutil?
Če se visoke cene energije nadaljujejo, posledice ne bodo enake za vse.
1. Gospodinjstva z nizkimi prihodki
Pri njih je problem predvsem v tem, da večji del dohodka porabijo za osnovne življenjske stroške. Če se hkrati zvišujejo stroški prevoza, hrane, energije in stanovanjskih storitev, imajo manj možnosti, da bi višje stroške absorbirali z zmanjšanjem drugih izdatkov.
To je tudi razlog, zakaj enaka stopnja inflacije ne pomeni enakega finančnega pritiska za vse.
2. Prebivalci podeželja in krajev z manj javnega prevoza
To je ena bolj spregledanih skupin. Kdor lahko v Ljubljani ali drugem večjem mestu za pot v službo uporabi avtobus ali vlak, ima določeno alternativo avtomobilu. Za prebivalca kraja z redkimi avtobusnimi povezavami pa je avtomobil pogosto nuja.
Zato je cena goriva zanj precej bolj pomembna kot za gospodinjstvo z dobro dostopnim javnim prevozom.
3. Podjetja in posledično potrošniki
Višje cene goriva niso samo strošek posameznika. Podjetje, ki prevaža blago, ima strošek goriva. Trgovec ima strošek dostave. Kmet ima stroške strojev in transporta. Restavracija plačuje dobave hrane. Proizvajalec plačuje energijo in logistiko.
Če se stroški dovolj povečajo, lahko del tega podjetja prenesejo na kupce.
