Revščina v Sloveniji kljub ugodni primerjavi z EU narašča. Preverili smo, koliko ljudi je pod pragom revščine.
Slovenija pod povprečjem EU
Čeprav se Slovenija na ravni Evropske unije še vedno uvršča med države z najnižjim deležem prebivalstva, izpostavljenega tveganju revščine ali socialne izključenosti, domači podatki kažejo manj spodbudno sliko. Lani je bilo tveganju revščine ali socialne izključenosti izpostavljenih 15,5 odstotka prebivalstva, kar je približno 324.000 ljudi. Delež se je v primerjavi z letom prej povečal za 1,1 odstotne točke.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bilo lani tveganju revščine ali socialne izključenosti v Evropski uniji izpostavljenih 92,7 milijona ljudi oziroma 20,9 odstotka prebivalstva. Delež je bil za 0,1 odstotne točke nižji kot leta 2024, število ljudi, ki so se soočali z vsaj enim od treh tveganj, pa se je zmanjšalo za približno 600.000.
Slovenija je bila s 15,5-odstotnim deležem precej pod povprečjem EU in se je ponovno uvrstila med države z najnižjim tveganjem. Nižji delež je imela le še Češka, kjer je bilo tveganju revščine ali socialne izključenosti izpostavljenih 11,5 odstotka prebivalstva. Sledila je Poljska s 15 odstotki. Na drugi strani so bile razmere precej drugačne v Bolgariji, kjer je bil delež 29-odstoten, Grčiji z 27,5 odstotka in Romuniji z 27,4 odstotka. Slovenija se sicer med države z najnižjim tveganjem uvršča že več let. Leta 2024 in 2023 je imela drugi najnižji delež v EU.
Pod pragom revščine 298.000 ljudi
Podrobnejši slovenski podatki pa pokažejo, da tudi znotraj države položaj ni enak. SURS je za lani izračunal 14,3-odstotno stopnjo tveganja revščine. To pomeni, da je z dohodkom pod pragom tveganja revščine živelo približno 298.000 ljudi oziroma 22.000 več kot leta 2024.
Prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je lani znašal 1.021 evrov na mesec. V primerjavi z letom prej se je zvišal za 40 evrov. Za štiričlansko družino, ki jo sestavljata dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let, je prag znašal 2.144 evrov mesečno, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1.531 evrov.
SURS ob tem opozarja, da stopnja tveganja revščine predstavlja relativni, ne absolutni kazalnik revščine. Kaže, koliko ljudi je v slabšem dohodkovnem položaju v primerjavi z drugimi gospodinjstvi, pri čemer se pri izračunu ne upoštevajo denimo premoženje, stanovanjske razmere, krediti in drugi dejavniki življenjskega standarda.
Narašča tudi dolgotrajno tveganje
Zaskrbljujoč je tudi podatek o dolgotrajnem tveganju revščine. Stopnja je lani znašala 8,6 odstotka in se je v primerjavi z letom prej povečala za 1,3 odstotne točke. V najmanj treh od zadnjih štirih let je pod pragom tveganja revščine živelo približno 157.000 ljudi oziroma 22.000 več kot leto prej.
Povečalo se je tudi tveganje socialne izključenosti. Med prebivalci Slovenije je bilo lani približno 324.000 takšnih, ki so bili izpostavljeni vsaj eni od treh oblik tveganja: tveganju revščine, zelo nizki delovni intenzivnosti ali resni materialni in socialni prikrajšanosti. Najranljivejši so tisti, ki se soočajo z vsemi tremi oblikami hkrati. Takšnih je bilo lani približno 11.000 oziroma 0,5 odstotka prebivalstva, kar je 3.000 več kot leto prej.
Položaj se je v zadnjem letu poslabšal
Slovenija tako kljub temu ostaja med državami EU z najnižjim deležem prebivalstva, izpostavljenega tveganju revščine ali socialne izključenosti. A domači podatki kažejo, da se je položaj v zadnjem letu poslabšal: pod pragom tveganja revščine je živelo 22.000 ljudi več kot leto prej, povečala pa sta se tudi deleža dolgotrajnega tveganja revščine in socialne izključenosti. Glede na evropsko primerjavo je Slovenija še vedno v ugodnejšem položaju, vendar domači trendi kažejo na povečanje dohodkovne ranljivosti dela prebivalstva..
