Slovenci živimo vse dlje, vendar daljša življenjska doba še ne pomeni nujno tudi daljšega obdobja brez bolezni in oviranosti. Po podatkih iz Poročila o razvoju 2025 je pričakovano trajanje življenja v Sloveniji leta 2023 doseglo rekordnih 82 let, medtem ko je bilo pričakovano število let zdravega življenja ob rojstvu nekoliko nižje. Razlike v zdravju pa ostajajo izrazite tudi glede na izobrazbo in življenjski slog.
Življenjska doba raste
Po upadu pričakovanega trajanja življenja med epidemijo covida-19 se je stanje v Sloveniji izboljšalo. Leta 2023 je pričakovano trajanje življenja doseglo najvišjo vrednost doslej, 82 let, s čimer je Slovenija presegla povprečje Evropske unije.
Razlika med spoloma je še vedno precejšnja. Za moške je pričakovano trajanje življenja leta 2023 znašalo 79,1 leta, za ženske pa 85 let. Povprečna starost umrlih se prav tako zvišuje in je leta 2023 znašala 78,8 leta. Napredek je povezan z več dejavniki, med drugim z razvojem medicine, večjimi vlaganji v preventivo in javno zdravje, rastjo dohodkov, boljšo izobrazbeno strukturo ter večjo informiranostjo prebivalstva.
Zdrava leta so krajša
Toda koliko časa od tega življenja preživimo zdravi? Zadnji razpoložljivi podatki o letih zdravega življenja ob rojstvu so za leto 2022. Takrat so lahko moški v Sloveniji pričakovali približno 65 let zdravega življenja, ženske pa 68,5 leta.
To pomeni, da med pričakovanim trajanjem življenja in leti, ki jih človek v povprečju preživi brez pomembnejših zdravstvenih omejitev, obstaja precejšnja razlika. Pri moških je razlika približno 14 let, pri ženskah pa okoli 16,5 leta.
Kljub temu je Slovenija pri tem kazalniku nad povprečjem EU. Leta zdravega življenja so se po podatkih poročila v Sloveniji med letoma 2019 in 2022 izboljšala, vendar delež zdravih let glede na celotno pričakovano življenjsko dobo še vedno zaostaja za vodilnimi državami.
Kaj nas najbolj prizadene?
Daljše življenje tako prinaša tudi vprašanje, s katerimi zdravstvenimi težavami se prebivalci srečujejo v poznejših letih. Pri starejših od 70 let so med najpogostejšimi razlogi za slabo zdravje in oviranost Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, sladkorna bolezen, artritis, depresija, bolezni srca in ožilja ter padci.
Ob tem je spodbudno, da se prezgodnja umrljivost v Sloveniji hitro zmanjšuje. Leta 2023 je bilo med umrlimi 14 odstotkov mlajših od 65 let, kar je 11 odstotnih točk manj kot pred dvajsetimi leti. Zmanjšuje se tudi starostno standardizirana incidenca raka, in sicer že nekaj let. Po podatkih NIJZ se zmanjšuje tudi med prebivalci z nižjo stopnjo izobrazbe.
Zdravje ni enako za vse
Čeprav so razlike v dostopnosti zdravstvenega varstva v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami razmeroma majhne, pa so razlike v zdravju precej večje. Na zdravje namreč pomembno vplivajo izobrazba, dohodek, življenjske navade in socialno-ekonomske razmere.
Po podatkih poročila so se neenakosti v zdravju med epidemijo povečale in so ostale izrazite tudi po njej. Leta 2023 so se razlike med prebivalci z višjo in nižjo izobrazbo pri samooceni zdravja in oviranosti še povečale. Posebej izstopajo razlike pri nekaterih boleznih. Ženske z nizko izobrazbo se zaradi hipertenzije zdravijo kar štirikrat pogosteje kot ženske z visokošolsko izobrazbo. Pri moških je razmerje dva proti ena. Velike razlike so tudi pri umrljivosti zaradi pljučnega raka, bolezni, povezanih z alkoholom, poškodb, padcev in samomorov. Prezgodnja umrljivost ostaja najvišja med nizko izobraženimi moškimi.
Dolgo življenje ni dovolj
Slovenija je torej pri pričakovanem trajanju življenja v ugodnem položaju, saj smo leta 2023 dosegli rekordnih 82 let in presegli povprečje EU. Toda sama življenjska doba ne pove celotne zgodbe.
Pomembno je tudi, koliko teh let preživimo zdravi in brez pomembnejših omejitev. Podatki kažejo, da se število zdravih let izboljšuje, vendar med prebivalci še vedno obstajajo velike razlike. Na zdravje tako ne vpliva le dostop do zdravnika, temveč tudi izobrazba, življenjski slog in socialne razmere, v katerih ljudje živijo.
