Odpadki v Sloveniji so vse pogosteje predmet čezmejnega prometa. Preverite, koliko odpadkov izvozimo, koliko jih uvozimo in kam odhajajo.
Odpadki iz Slovenije končujejo tudi zunaj EU
Slovenija je v zadnjih letih vse bolj vključena v čezmejni promet z odpadki. Podatki Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) kažejo, da se je v letu 2025 izvoz odpadkov v države zunaj Evropske unije povečal, medtem ko se je uvoz zmanjšal. Analiza je bila pripravljena na podlagi podatkov iz carinskih deklaracij, ki jih je inšpektorat prejel od Finančne uprave Republike Slovenije.
V letu 2025 je bilo v tretje države izvoženih več kot 190 tisoč ton odpadkov, medtem ko jih je bilo iz držav zunaj Evropske unije v Slovenijo uvoženih skoraj 121 tisoč ton. Slovenija je tako izvozila občutno več odpadkov, kot jih je uvozila. Med odpadki, ki so bili leta 2025 izvoženi v tretje države, so izstopali predvsem iz odpadkov pripravljeno gorivo oziroma RDF, odpadna plastika, odpadni papir in karton ter odpadne kovine in barvne kovine.
Več kot 52 ton plastike
Po podatkih IRSOP je bilo samo iz odpadkov pripravljenega goriva izvoženih več kot 62 tisoč ton, odpadne plastike več kot 52 tisoč ton, odpadnega papirja skoraj 30 tisoč ton, odpadnih kovin pa več kot 27 tisoč ton. Med pomembnejšimi kategorijami je bil tudi odpadni tekstil, katerega je bilo izvoženega skoraj 4400 ton.
Skupna količina izvoženih odpadkov se je v primerjavi z letom 2024 povečala za približno 3,5 odstotka. Povečanje je bilo izrazitejše pri nekaterih posameznih vrstah odpadkov. Količina izvoženega RDF in odpadne plastike se je skupaj povečala za približno sedem odstotkov.
Odpadna plastika potuje tudi v Azijo
Pomemben del čezmejnega prometa predstavljajo pošiljke odpadne plastike. Leta 2025 je Slovenija oziroma promet prek slovenskih carinskih izpostav zabeležil več kot 52 tisoč ton izvožene odpadne plastike. Največ je je bilo namenjene v Turčijo, sledila je Malezija, pošiljke pa so odhajale tudi v Indonezijo in Vietnam.
Posebej izstopa Turčija. Leta 2025 je bilo tja izvoženih več kot 31 tisoč ton odpadne plastike, medtem ko je bilo leto prej izvoženih nekaj več kot 15 tisoč ton. Izvoz v Turčijo se je torej v enem letu več kot podvojil. Po drugi strani se je količina odpadne plastike, namenjene v Malezijo, zmanjšala. Leta 2025 je bilo tja izvoženih nekaj več kot 13 tisoč ton, leto prej pa nekaj več kot 15 tisoč ton.
Papirja izvozili skoraj dvakrat več
Velika sprememba je bila zaznana tudi pri odpadnem papirju. Količina papirja, ki je bila leta 2025 izvožena v tretje države, se je v primerjavi z letom 2024 povečala za več kot dvakrat. Leta 2024 je bilo izvoženih manj kot 15 tisoč ton odpadnega papirja, lani pa skoraj 30 tisoč ton. Povečal se je tudi izvoz odpadnega tekstila – s približno 1700 ton leta 2024 na skoraj 4400 ton v letu 2025.
Pri izvoznih deklaracijah se je povečalo tudi število namembnih držav. Leta 2025 so bile deklaracije povezane z 20 različnimi namembnimi državami, leto prej jih je bilo 18. Več kot 77 odstotkov sprejetih izvoznih deklaracij je imelo kot namembni državi Bosno in Hercegovino ali Srbijo.
Kaj kažejo podatki o uvozu?
Medtem ko izvoz narašča, je pri uvozu odpadkov mogoče opaziti nasproten trend. Leta 2025 je bilo v Slovenijo iz držav zunaj EU uvoženih nekaj manj kot 121 tisoč ton odpadkov, leta 2024 pa nekaj manj kot 127 tisoč ton. Količina se je tako zmanjšala za približno pet odstotkov. Še bolj izrazito je bilo zmanjšanje števila uvoznih deklaracij. Leta 2025 jih je bilo sprejetih 4162, leto prej 4902, kar pomeni približno 15-odstotni padec.
Največ je bilo uvoženih odpadnih kovin, sledili so odpadni papir, karton ter odpadne barvne kovine. Zmanjšale so se količine uvoženih tekstilnih vlaken in ribiških mrež ter odpadne električne in elektronske opreme. Ponovno so se v Slovenijo uvažali tudi odpadni svinčevi akumulatorji.
Trend je viden že več let
Podatki za obdobje od leta 2021 do 2025 kažejo, da zmanjšanje uvoza ni zgolj posledica sprememb v zadnjem letu. Število sprejetih uvoznih deklaracij se je v tem obdobju zmanjšalo za 33 odstotkov. Količine uvoženih odpadkov pa so precej bolj nihale in se niso zmanjševale v enakem obsegu. V vseh letih je bilo največ odpadkov uvoženih iz nekdanjih jugoslovanskih držav. Med najpogosteje uvoženimi vrstami so bile odpadne kovine in barvne kovine, papir in karton, tekstilni odpadki, odpadni svinčevi akumulatorji ter odpadna plastika.
Izvoz odpadkov v petih letih močno narasel
Če pogledamo daljše obdobje, je rast izvoza še izrazitejša. Med letoma 2021 in 2025 se je količina izvoženih odpadkov povečala za 33 odstotkov, število izvoznih deklaracij pa za 54 odstotkov. Leta 2025 je bila količina izvoženih odpadkov v tem obdobju najvišja in je dosegla približno 190 milijonov kilogramov. Vrste odpadkov, ki se izvažajo, se v tem obdobju niso bistveno spremenile. Med njimi se najpogosteje pojavljajo odpadne kovine, barvne kovine, RDF, odpadna plastika, papir in karton ter tekstilni odpadki.
Podatki tako kažejo na precej jasno razliko med obema tokovoma: izvoz odpadkov v države zunaj EU se povečuje, medtem ko se število uvoznih deklaracij in tudi količina uvoženih odpadkov zmanjšujeta. Hkrati pa ostaja nabor najpogostejših vrst odpadkov, ki prehajajo čez slovensko mejo, skozi leta razmeroma podoben.
Preberite še: Slovenci proizvajamo več odpadkov kot kdaj prej
