Po predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji 25. oktobra, na katerih je zmagala Študentska lista in s tem končala 14 let vladavine Aleksandra Vučića, so v dveh tednih po volitvah po poročanju srbskih medijev aretirali več kot 90 ljudi zaradi suma različnih kaznivih dejanj. Med pridržanimi so policijski vrh, lokalni funkcionarji in direktorji javnih podjetij.
Policijski vrh: od Vučićevega ljubljenca do pridržanega
Najbolj odmevna aretacija je pridržanje Marka Kričaka, načelnika Uprave kriminalistične policije (UKP), in Boška Sekulića, načelnika službe za zatiranje kriminalitete. Oba so pridržali konec oktobra zaradi suma, da sta v preiskavi umora v beograjski restavraciji Senjak ponarejala dokaze in pritiskala na obdolžence.
Kričakova kariera je bila burna. Sprva se je ukvarjal s prodajo avtomobilov, v drugi polovici Vučićeve vladavine pa je hitro napredoval – najprej v varnostno-obveščevalni agenciji (BIA) in ministrstvu za notranje zadeve, leta 2023 pa je postal poveljnik enote JZO za zaščito določenih oseb in objektov. Med študentskimi protesti leta 2025 je pritegnil pozornost javnosti zaradi suma nasilja nad pridržanimi protestniki; ena od študentk ga je obtožila, da ji je med pridržanjem v vladni stavbi grozil s posilstvom. Kljub temu je bil konec lanskega leta imenovan za načelnika UKP, Študentska lista pa je že pred volitvami zahtevala njegov odstop.
Bankir in izginulih 383 milijonov evrov
Davor Macura, lastnik banke Alta Banka, je bil pridržan v začetku novembra. Srbska centralna banka je pred tem zaradi strmega padca likvidnosti banki odvzela dovoljenje za poslovanje in sprožila stečajni postopek. Tožilstvo Macuri očita, da je iz bankine blagajne prenesel okoli 45 milijard dinarjev (približno 383 milijonov evrov), da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist. Višje sodišče v Beogradu mu je odredilo 30-dnevni pripor zaradi nevarnosti pobega, vplivanja na priče in ponovitve kaznivega dejanja.
Nadzor nad vsemi 87 tožilstvi
Komaj dva dni po volitvah je vrhovna državna tožilka Zagorka Dolovac odredila ustanovitev petčlanske komisije, ki bo nadzorovala delo vseh 87 tožilstev v državi. Po odredbi morajo vsa tožilstva brez pogojev omogočiti komisiji vpogled v zahtevano gradivo, neizpolnjevanje pa pomeni disciplinsko kršitev.
Nadzor se osredotoča na primere, povezane z življenjem in telesno varnostjo, osebno svobodo in pravicami, volilno pravico, gospodarskim kriminalom, ustavno ureditvijo in kaznivimi dejanji zoper uradno dolžnost. Ena prvih institucij, ki jih je komisija obiskala, je bilo Višje tožilstvo v Beogradu, ki ga vodi tožilec Nenad Stefanović, blizu nekdanji vladajoči stranki. Tožilstvo obravnava več občutljivih primerov, med njimi zrušitev nadstreška na novi železniški postaji v Novem Sadu, afero z “zvočnim topom” in umor v restavraciji Senjak.
Profesor: Aretacija še ne pomeni krivde
Goran Ilić, profesor beograjske pravne fakultete, je v oddaji na RTS ocenil, da aretacije v zadnjih dneh kažejo na “očitno in oprijemljivo depolitizacijo institucij”. Ob tem je poudaril, da aretacije same po sebi ne pomenijo krivde in da tudi za aretirane velja domneva nedolžnosti.
Ilič je za Radio Svobodna Evropa še dejal, da so bili številni primeri doslej blokirani, ker so “obstajale ovire na ravni policije, tožilstev in celo sodišč”. Po njegovem mnenju se zdaj oblikuje ozračje, v katerem kazenski pregon oseb, povezanih s prejšnjo oblastjo, ni več oviran, “ne glede na njihov položaj ali bližino prejšnji oblasti”.
Obljube Študentske liste
Kandidat Študentske liste Nemanja Đurić je ob začetku nadzora ocenil, da je volilna zmaga omogočila osvoboditev institucij političnih pritiskov. Napovedal je možnost kazenskih ovadb zoper odgovorne tožilce, aretacij visokih državnih funkcionarjev in ponovnega odprtja doslej blokiranih preiskav.
Na volitvah 25. oktobra je Študentska lista osvojila približno 52 odstotkov glasov in 140 poslanskih sedežev, Vučićeva lista “Srbija skupaj” pa okoli 39 odstotkov glasov in 103 sedeže. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta Študentski listi čestitala ter izrazila pripravljenost podpreti Srbijo pri reformah na področju vladavine prava, medijske svobode in boja proti korupciji.
