Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Karigador, v kateri je ugotovila dejansko nasprotje interesov v dveh primerih, vodi še prekrškovni postopek, so na KPK navedli za STA. KPK lahko izreče od 400 do 1200 evrov kazni, če se uradna oseba ne izloči iz postopka obravnave in odločanja v primerih, kjer bi lahko bila v nasprotju interesov.
Dva primera potrjenega nasprotja interesov
KPK je “v dveh primerih odločanja nekdanjega premierja Roberta Goloba na sejah vlade potrdila dejansko nasprotje interesov ter s tem kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije”, so danes ob različnih interpretacijah njihove odločitve pojasnili na KPK. V treh primerih odločanja oziroma opravljanja uradnih dejanj Goloba pa dejanskega nasprotja interesov niso potrdili, zato so postopek ustavili, so navedli.
Razlika med ugotovitvenim in prekrškovnim postopkom
Ko komisija v ugotovitvenem postopku potrdi, da se je posameznik znašel v okoliščinah nasprotja interesov, s tem tudi potrdi dejansko nasprotje interesov in kršitev določb zakona. Če dejanskega stanja nasprotja interesov ne potrdi, postopek ustavi, so dodali.
Prekrškovni postopek pa še vedno poteka, saj gre za ločen postopek, so še pojasnili. Zakon določa prekrškovno sankcijo v primerih, ko se uradna oseba v nasprotju z zakonom ne izloči iz postopka obravnave in odločanja v zadevi, in ne obvesti nadrejenega ali KPK. Za tak prekršek lahko izrečejo globo od 400 do 1200 evrov.
Dva ločena postopka
KPK na področju nasprotja interesov namreč vodi tako ugotovitveni postopek kot prekrškovni postopek, so še pojasnili. Ugotovitveni postopek vodi, ko je v predhodnem preizkusu zaznan utemeljen sum, da se je posameznik znašel v dejanskem nasprotju interesov, so dodali.
KPK je obstoj nasprotja interesov preverjala zaradi Golobovega prijateljevanja s poslovnežem Tomažem Subotičem, ki je zasedal več funkcij v svetih javnih zavodov.
