Skupna letna količina emisij toplogrednih plinov v Sloveniji se v zadnjem desetletju ni veliko spremenila, gibala se je od 14,5 do 17,1 tone ekvivalenta ogljikovega dioksida. V petih letih je število novih električnih vozil poraslo s 1700 na okoli 3200, hibridov pa s 3000 na 13.600, je pred dnevom Zemlje objavil statistični urad.
V zadnjih letih se število novih registracij obeh vrst pogona povečuje
Slovenija je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat leta 2024 ustvarila 15,2 milijona ton ekvivalenta ogljikovega dioksida, kar je nekoliko več kot v dveh letih pred tem, ko jih je 14,5 in 14,8 milijona ton, ter manj kot v letih po 2014, ko jih je med 16,1 in 17,1 milijona ton. Okoli tri četrtine izpustov izvira iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, ostalo iz gospodinjstev.
V Sloveniji je bilo konec leta 2024 registriranih nekaj manj kot 17.000 osebnih avtomobilov na električni pogon in 53.800 hibridnih osebnih avtomobilov, s čimer so imela električna vozila 1,3-odstotni, hibridna pa 4,3-odstotni delež med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili. V zadnjih letih se število novih registracij obeh vrst pogona povečuje: leta 2020 je bilo prvič registriranih dobrih 1700 novih električnih osebnih avtomobilov, leta 2024 pa nekaj pod 3200, število prvih registracij novih hibridnih avtomobilov pa je poskočilo s 3000 na okoli 13.600.
Tekoči izdatki za varstvo okolja so se povečali za 124 odstotkov
Za varstvo okolja je bilo v Sloveniji leta 2024 namenjenih 351 milijonov evrov investicij, kar je za približno petino manj kot leta 2015. Na drugi strani so se v tem obdobju tekoči izdatki za varstvo okolja povečali za 124 odstotkov na 1,13 milijarde evrov.
Neto proizvodnja električne energije je v letu 2024 znašala 16.108 gigavatnih ur, kar je 14 odstotkov več kot leta 2015. V sončnih in vetrnih elektrarnah je porasla za 355 odstotkov, v hidroelektrarnah za 35 odstotkov in v jedrski elektrarni za tri odstotke, medtem ko je v termoelektrarnah upadla za 15 odstotkov.
Največji delež elektrike za ogrevanje prostorov
Končna poraba energije v gospodinjstvih je leta 2024 znašala 43.300 terajoulov oz. za 12 odstotkov manj kot v letu 2015. Največji delež je bil porabljen za ogrevanje prostorov (59 odstotkov), sledili so ogrevanje sanitarne vode (16 odstotkov), kuhanje (4 odstotki) in hlajenje prostorov (dva odstotka).
Izrazita sprememba pri strukturi uporabe energentov v gospodinjstvih
Struktura uporabe energentov v gospodinjstvih se je v letih 2015-2024 izrazito spremenila. Povečala sta se deleža električne energije (s 24 na 35 odstotkov) in toplote iz okolice (z 2 na 7 odstotkov), kar odraža elektrifikacijo ogrevanja in širšo uporabo toplotnih črpalk. Hkrati se je zmanjšala uporaba fosilnih goriv (z 22 na 18 odstotkov), zlasti ekstra lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina, je navedel statistični urad.
Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, bo letos potekal pod geslom Naša moč, naš planet. Kot so zapisali na spletni strani Svetovni dan Zemlje, letošnje geslo odraža “temeljno resnico”, da napredek pri varstva okolja ni odvisen od posamezne vlade, ampak od vsakodnevnih prizadevanj ljudi, ki skrbijo za okolje, kjer živijo in delajo.
STA
