Evropska komisija je danes v luči hitrega razvoja umetne inteligence napovedala vzpostavitev strokovne skupine, ki bo preučila vpliv tovrstnih tehnologij na evropski trg dela. Poleg tega je sprožila posvetovanje s socialnimi partnerji o možnih ukrepih na ravni EU za spodbujanje vključevanja delovno neaktivnih posameznikov na trg dela.
Kot so zapisali na komisiji, hiter razvoj umetne inteligence preoblikuje trge dela ter ponuja ogromne priložnosti na področju rasti, inovacij, produktivnosti in učenja. A obenem se pri uporabi tehnologij umetne inteligence postavljajo vprašanja glede prihodnosti delovnih mest, izobraževanja, veščin, socialne vključenosti in javnih storitev.
V danes sprejetem dokumentu o izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vzpostavljenega leta 2017, komisija poudarja, da mora biti Evropa pripravljena na te spremembe, da bi v celoti izkoristili potencial umetne inteligence.
Strokovna skupina za preučevanje vpliva AI
Zato bodo vzpostavili strokovno skupino, ki bo preučila vpliv tovrstnih tehnologij na trg dela, je napovedala podpredsednica Evropske komisije za socialne pravice Roxana Minzatu.
“Ta skupina bo skupaj s komisijo preučevala srednje- in dolgoročni vpliv novih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, na strukturo delovnih mest, nalog in veščin,” je pojasnila.
Poleg tega bo po njenih besedah ugotavljala, kako zagotoviti, da bo ob uvajanju novih tehnologij v delovna okolja še naprej zagotovljeno spoštovanje pravic zaposlenih. O natančni časovnici dela skupine in njeni sestavi Minzatu danes še ni mogla govoriti.
Posvetovanje o delovno neaktivnih posameznikih
Ob tem so na komisiji napovedali še niz drugih pobud za izpolnitev ciljev stebra socialnih pravic, s katerimi želijo med drugim nasloviti visoke življenjske stroške državljanov.
Ta problem bi lahko po njihovem mnenju naslovili s spodbudami za aktivacijo delovno neaktivnih posameznikov, ki se pri vključevanju na trg dela soočajo z različnimi ovirami. Evropska komisija je tako danes sprožila posvetovanje s socialnimi partnerji o možnostih za ukrepanje na ravni EU.
“Posvetovali se bomo z njimi in videli, ali oziroma kako bi morali po njihovem mnenju ukrepati na evropski ravni, da bi podprli naše države članice,” je pojasnila Minzatu.
Kot je povedala, namreč članice niso dovolj učinkovite pri zagotavljanju storitev, ki bi omogočile vključitev delovno neaktivnih posameznikov na trg dela. Teh je po njenih besedah v EU okoli 50 milijonov, od tega 33 milijonov žensk.
Evropski steber socialnih pravic
Evropski steber socialnih pravic služi kot referenčni okvir za spremljanje uspešnosti politik zaposlovanja in socialnih politik držav članic. Doslej je med drugim prispeval k povečanju stopnje zaposlenosti v EU, zmanjšanju revščine in zaposlovanju mladih.
Posvetovanje s socialnimi partnerji je sicer del širših prizadevanj Komisije na področju delovnih pravic. Kot poroča The Brussels Times, je Komisija že pred tem sprožila drugo fazo posvetovanj o tako imenovanem “Quality Jobs Act”, ki ga namerava predstaviti kasneje letos. Ta pobuda naj bi zajemala delovne pogoje, zdravje in varnost pri delu ter pravice delavcev po vsej EU, vključno z vprašanji nadzora nad algoritmičnim upravljanjem in uporabo umetne inteligence na delovnem mestu.
