Evropska mesta se vse težje spopadajo z naraščajočimi posledicami podnebnih sprememb. Nova raziskava organizacije Eurocities kaže, da se podnebne grožnje stopnjujejo hitreje, kot mesta uspevajo razvijati prilagoditvene ukrepe. Med največjimi tveganji za urbana območja ostajajo vročinski valovi, poplave in suše, pri čemer strokovnjaki opozarjajo, da je Evropa trenutno najhitreje segrevajoča se celina na svetu.
Pomanjkanje financiranja, premalo kadrov in slaba usklajenost
Raziskava Eurocities Pulse, v kateri je sodelovalo 54 mest iz 17 evropskih držav, je pokazala, da kar 80 odstotkov mest že razvija ali izvaja načrte za odzivanje na podnebne izredne razmere. Skoraj enak delež mest vzpostavlja sisteme zgodnjega opozarjanja za prebivalce, številna mesta pa uvajajo tudi strožje gradbene standarde za bolj odporno infrastrukturo. Kljub temu skoraj petina mest še vedno nima posebne ekipe ali zaposlenih, ki bi se ukvarjali izključno s prilagajanjem na podnebne spremembe.
Med glavnimi težavami, s katerimi se soočajo evropska mesta, so pomanjkanje financiranja, premalo kadrov in slaba usklajenost med različnimi institucijami. Večina mest se pri financiranju ukrepov še vedno zanaša predvsem na občinske proračune in evropska sredstva.
»Evropska mesta si prizadevajo zaščititi ljudi in infrastrukturo, vendar tega ne morejo storiti sama,« je ob objavi raziskave opozoril župan Aten Haris Doukas, ki pri organizaciji Eurocities deluje kot eden vodilnih predstavnikov za področje podnebne odpornosti. Dodal je, da mesta nujno potrebujejo močnejšo podporo držav in Evropske unije.
Kako se prilagajamo v Sloveniji?
Podnebne spremembe vse bolj vplivajo tudi na slovenska mesta. V Mariboru so na primer v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Podravje – Maribor v okviru projekta MISSION CE CLIMATE razvili več inovativnih rešitev za zmanjševanje učinkov mestnih toplotnih otokov.
Osrednji pilotni projekt je bil izveden na avtobusnem postajališču Glavni trg – Elektro v središču mesta, kjer so potniki poleti pogosto izpostavljeni ekstremni vročini. Projekt je vključeval postavitev novih avtobusnih nadstrešnic z zelenimi strehami, zasaditev dodatnega drevja in rastlin, ureditev zelenih otokov ter prenovo okoliških površin.
V okviru projekta so v mestu ozelenili sedem avtobusnih nadstrešnic, dodatne štiri pa je občina uredila še z lastnimi sredstvi. Zasaditve so bile izvedene na več lokacijah v središču mesta, med drugim na Glavnem trgu, Krekovi ulici in Mladinski ulici.
Pomemben del projekta predstavlja tudi digitalno spremljanje mikroklime. Na lokacijah so namestili posebne senzorje za merjenje temperature, vlage in kakovosti zraka, podatki pa se vključujejo v občinske podatkovne sisteme za nadaljnje načrtovanje ukrepov. Ob tem so izvedli tudi več kot 400 anket med prebivalci in uporabniki javnega prevoza, s katerimi so preverjali vpliv sprememb na počutje ljudi.
Strokovnjaki opozarjajo, da bodo mesta v prihodnjih letih morala še hitreje prilagajati infrastrukturo novim podnebnim razmeram. Zaradi vse pogostejših vročinskih valov, močnih neurij in poplav bodo zelene površine, senčenje javnih prostorov, boljše upravljanje voda in odpornejša urbana infrastruktura postali eden ključnih delov razvoja evropskih mest.
