Vedno več mladih moških se umika iz družbenega življenja, izgublja občutek smisla ali pa svojo frustracijo preusmerja v spletne skupnosti, kjer se osamljenost hitro spremeni v jezo. Vzporedno raste vpliv anti-feminističnih influencerjev, “red pill” kulture in različnih oblik spletne radikalizacije, ki mladim moškim ponujajo preprosto razlago sveta: sistem je pokvarjen, ženske so privilegirane, moški pa pozabljeni.
Toda vprašanje je bolj kompleksno od internetnih stereotipov.
Ne gre zgolj za “krizo moškosti”. Gre za kombinacijo večih dejavnikov in razpada tradicionalnih predstav o tem, kaj pomeni biti odrasel moški v sodobni družbi.
Generacija brez stabilnosti
Prejšnje generacije so odraslost pogosto povezovale z jasnimi mejniki: redna služba, stanovanje, partnerstvo, družina.
Današnja generacija teh varnosti pogosto nima več. Stanovanjska kriza v Sloveniji pomeni, da številni mladi odrasli ostajajo pri starših bistveno dlje kot prejšnje generacije. Plače stagnirajo, stroški življenja rastejo, trg dela pa postaja vedno bolj prekariziran.
V takem okolju se začne rušiti tudi občutek družbene vloge.
Tradicionalna ideja moškosti je bila desetletja povezana z ekonomskim statusom, sposobnostjo “preskrbeti” družino in občutkom neodvisnosti. Ko postanejo ti cilji nedosegljivi, nastane vakuum, ki ga internet zelo hitro zapolni.
Prav zato številni analitiki opozarjajo, da radikalizacije mladih moških ni mogoče razumeti brez ekonomskega konteksta. Frustracija pogosto nima jasnega političnega jezika, zato se prevede v kulturno jezo: proti ženskam, migrantom ali moderni družbi nasploh.
Epidemija osamljenosti
Pomemben del problema je tudi socialna izolacija. Raziskave kažejo, da se je občutek osamljenosti pri mladih odraslih v zadnjih desetletjih povečal. Velika meta-analiza, objavljena v reviji Psychological Bulletin, je pokazala linearen porast osamljenosti med mladimi odraslimi med letoma 1976 in 2019.
Osamljenost pa ni samo emocionalni problem. Vedno več raziskovalcev jo povezuje tudi s politično in ideološko radikalizacijo. Nedavna raziskava v reviji Philosophy and Social Criticism opozarja, da lahko občutki izolacije, družbene izključenosti in izgube identitete ustvarijo pogoje, v katerih radikalne ideologije postanejo privlačne, ker posamezniku ponudijo občutek pripadnosti in pomena.
To je eden ključnih razlogov, zakaj spletne skupnosti, povezane z incel kulturo ali ekstremnejšimi “manosphere” gibanji, delujejo tako učinkovito.
Ne ponujajo samo ideologije, ampak skupnost.
Mladim moškim dajejo občutek, da nekdo njihove frustracije vsaj prepoznava.
Internet kot stroj za radikalizacijo
Današnja radikalizacija se pogosto ne začne v političnih organizacijah, ampak v algoritmih.
Mladi uporabnik lahko začne pri videih o fitnesu, samozavesti ali odnosih, nato pa ga platforme postopoma usmerjajo proti vse bolj ekstremnim vsebinam. Internet nagrajuje jezo, konflikt in občutek ogroženosti, ker takšne vsebine ustvarjajo največ odziva.
Anti-feministični influencerji so pri tem izredno uspešni, ker uporabljajo jezik osebne stiske. Ne govorijo samo o politiki, ampak o zavrnitvi, osamljenosti, neuspehu in občutku ponižanja. Njihova retorika mladim moškim pogosto ponudi enostavno razlago kompleksnih družbenih sprememb: problem nisi ti, problem je družba.
To je tudi razlog, da številni mladi moški danes doživljajo feminizem ne kot gibanje za enakopravnost, ampak kot simbol sveta, v katerem sami izgubljajo status.
Čeprav statistično moški še vedno ohranjajo številne sistemske privilegije, subjektivni občutek izgube ostaja politično zelo močan.
Kriza identitete v času sprememb
Pomembno je razumeti, da velik del mladih moških ne išče ekstremizma zato, ker bi sovražili družbo, ampak zato, ker v njej ne najdejo več jasnega mesta zase.
Tradicionalni modeli moškosti razpadajo, novi pa pogosto niso jasno definirani. Družba od moških istočasno pričakuje emocionalno odprtost, ekonomski uspeh, samozavest, socialno inteligenco in fizično privlačnost, medtem ko so materialni pogoji za stabilno življenje vedno slabši.
To ustvarja paradoks: generacija, ki ima največ digitalne povezanosti v zgodovini, postaja hkrati ena najbolj osamljenih.
Zato je pomembnejše vprašanje, zakaj vedno več mladih ljudi izgublja občutek, da imajo prihodnost, v kateri lahko sploh postanejo odrasli.
