Z današnjim dnem je v veljavo stopil t. i. digitalni omnibus o umetni inteligenci, s katerim se spreminja evropski akt o umetni inteligenci. Namen omnibusa je sprememba nekaterih časovnih okvirjev akta in zmanjševanje administrativnih bremen.
Pravila za visoko tvegane sisteme
Digitalni omnibus zmanjšuje podvajanje zahtev, poenostavlja nekatere postopke ter podjetjem in javnim organom zagotavlja več časa za pripravo na izvajanje pravil za visokotvegane sisteme umetne inteligence, so v današnjem sporočilu za javnost pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo.
Začetek uporabe določb, ki opredeljujejo pravni okvir za visoko tvegane sisteme umetne inteligence, se z omnibusom zamika v leto 2027 oz. 2028, so sporočili iz Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos).
Pravila za visoko tvegane sisteme med drugim na področjih biometrije, kritične infrastrukture, izobraževanja, zaposlovanja ter odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, se bodo začela uporabljati 2. decembra 2027.
Digitalni omnibus prinaša tudi dve novi prepovedani praksi
Pravila za visoko tvegane sisteme umetne inteligence, ki so kot izdelki ali deli izdelkov zajeti s področno zakonodajo, pa se bodo po novem pričela uporabljati 2. avgusta 2028.
Kot poudarjajo na ministrstvu, omenjena zamika sicer ne predstavljata splošnega zamika uporabe akta o umetni inteligenci. Druge določbe, za katere ni določen poseben rok, se tako začnejo uporabljati 2. avgusta 2026.
Digitalni omnibus prinaša tudi dve novi prepovedani praksi. Z 2. decembrom letos bo tako prepovedano dati na trg in uporabljati sisteme umetne inteligence, ki generirajo intimne podobe posameznikov brez njihovega izrecnega soglasja ter sistemov, ki generirajo gradiva, ki prikazujejo spolne zlorabe otrok.
Razširja se možnosti in olajšave, namenjene malim in srednjim podjetjem
Z uredbo se prav tako razširja možnosti in olajšave, namenjene malim in srednjim podjetjem, tudi na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Omnibus po navedbah ministrstva omogoča tudi lažje in bolj usklajeno izvajanje postopkov ugotavljanja skladnosti, širi možnosti preizkušanja sistemov v realnih pogojih ter zmanjšuje prekrivanje med aktom o umetni inteligenci in sektorsko zakonodajo EU, zlasti na področju varnosti proizvodov in strojev.
Za ponudnike sistemov, ki ustvarjajo sintetične zvočne, slikovne, video- ali besedilne vsebine in so bili dani na trg pred 2. avgustom letos, je z omnibusom določeno prehodno obdobje za izpolnitev obveznosti strojno berljivega označevanja teh vsebin. To prehodno obdobje se izteče 2. decembra letos.
Pravni okvir za umetno inteligenco se pomika v novo fazo izvajanja
Kot so poudarili na notranjem ministrstvu, se z uveljavitvijo digitalnega omnibusa evropski pravni okvir za umetno inteligenco pomika v novo fazo izvajanja. “Jasnejša razmejitev obveznosti in prilagojeni roki naj bi omogočili bolj predvidljivo in sorazmerno uvajanje pravil, obenem pa ohranili visoko raven varstva posameznikov ter spodbudno okolje za razvoj varnih in zaupanja vrednih rešitev umetne inteligence,” so zapisali.
Na ministrstvu so ob tem spomnili, da je Slovenija med prvimi državami članicami EU sprejela zakon za izvajanje akta o umetni inteligenci. Zakon določa pristojne organe, nadzor in podporne mehanizme za učinkovito izvajanje evropskih pravil ter krepi pravno varnost uporabnikov in razvijalcev umetne inteligence.
STA
