Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo na današnji izredni seji, sklicani na pobudo predstavnikov sindikatov, obravnaval predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Pobudniki predlagajo svetu, da nasprotuje načrtovanim posegom v obvezno pokojninsko zavarovanje. Vidijo jih namreč kot rušenje temeljnih načel sistema.
Predstavniki sindikatov se z predlogom ne strinjajo
Predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so vložili trojček NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica. DZ ga je v prvi obravnavi že ocenil kot primernega za nadaljnjo obravnavo. Predvideno je, da bo druga obravnava na izredni seji DZ v ponedeljek.
Vendar pa se predstavniki sindikatov v svetu zavoda ne strinjajo z njim, ker predvideva kapico na vse prispevke socialnega zavarovanja za prejemke nad 7500 evrov. Prav tako bi določil avtomatično prenehanje delovnega razmerja ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino. Hkrati bi tistim, ki bi ob strinjanju delodajalca nadaljevali delovno razmerje po izpolnjenih pogojih za starostno upokojitev, omogočil prejemanje polne pokojnine in polne plače.
Lani sprejeta pokojninska reforma
Zadovoljni niso niti s predlogom za znižanje najnižjih prispevkov za zavarovance s statusom s. p. Znižali naj bi se s 60 odstotkov povprečne plače v državi na 45 odstotkov minimalne plače. Predlagani posegi so po njihovem prepričanju v nasprotju s temeljnimi cilji lani sprejete pokojninske reforme, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Prisilno upokojevanje
Svet zavoda naj bi v skladu z njihovo pobudo denimo ocenil posledice, ki bi jih imela uvedba socialne kapice na višino pokojnin. Kapica je namreč predvidena v višini, ki je nižja od najvišje pokojninske osnove. Prav tako naj bi ocenil posledice, ki bi nastale zaradi prisilnega upokojevanja. Predstavnike sindikatov pa zanima tudi, koliko bo zaradi prisilnega upokojevanja manj vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno.
Predsedniki vseh reprezentativnih sindikalnih central so predlog interventnega zakona že ocenili kot poskus, da se pod krinko nujnosti sprejme rešitve, ki v prvi vrsti koristijo delodajalcem in kapitalu ter posegajo v temeljna načela socialne države. Pozvali so k njegovemu umiku ali ohranitvi zgolj ukrepov zoper energetsko krizo in draginjo. V tem primeru so izrazili pričakovanje, da se v razpravo ustrezno vključi vse socialne partnerje.
