Ko se govori o poklicih prihodnosti, se največkrat omenja uporaba umetne inteligence, digitalizacija in vedno hitrejši tehnološki razvoj. Ob tem pa pogosto ostaja v ozadju vprašanje, kdo bo opravljal dela, brez katerih družba ne more normalno delovati. Kdo bo na primer zdravil bolnike, popravljal stroje, gradil strehe, vozil tovornjake in pripravljal obroke v restavracijah? Podatki kažejo, da se Slovenija že danes sooča z vse večjim pomanjkanjem kadra v številnih dejavnostih, težave pa bi se lahko v prihodnjih letih še poglobile.
Pomanjkanje delovne sile ni nov pojav, vendar postaja vse bolj izrazito. Delodajalci v različnih panogah že dlje časa opozarjajo, da težko najdejo primerne zaposlene. V nekaterih primerih kandidatov preprosto ni dovolj, drugod pa težava ni v številu ljudi, temveč v tem, da nimajo ustreznih znanj, izkušenj ali potrebnih kvalifikacij za opravljanje dela.
Zdravstvo ostaja med največjimi izzivi
Med poklici, kjer je pomanjkanje kadra najbolj izrazito, ostajajo zdravstveni poklici. Povpraševanje po zdravnikih, strokovnjakih za zdravstveno nego, zobozdravnikih in bolničarjih je veliko že vrsto let. Staranje prebivalstva pomeni, da potrebe po zdravstvenih storitvah naraščajo, hkrati pa številni zaposleni odhajajo v pokoj.
Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Zdravstveni sistem se zato sooča z dvojnim izzivom. Po eni strani potrebuje več novih zaposlenih, po drugi strani pa mora zadržati obstoječe kadre. Dolge čakalne dobe in preobremenjenost zaposlenih so pogosto povezane prav s pomanjkanjem strokovnjakov na tem področju.
Poklici, ki jih mnogi spregledajo
Pomanjkanje kadra pa ni omejeno le na zdravstveni sektor. Med najbolj iskanimi ostajajo tudi krovci in tesarji, poklici, ki so ključni za gradbeništvo in vzdrževanje objektov. Čeprav gre za dela, ki zahtevajo veliko znanja in praktičnih spretnosti, se zanje odloča vse manj mladih.
Podoben trend je opaziti pri voznikih težkih tovornjakov. Promet in logistika predstavljata pomemben del gospodarstva, vendar podjetja vse težje najdejo ljudi, pripravljene opravljati ta poklic. Potencialne kandidate največkrat odvračajo dolgi delovni dnevi, odsotnost od doma in zahtevne razmere.
V primanjkljaju so tudi kuharji in natakarji. Gostinstvo se že več let sooča z iskanjem zaposlenih, predvsem zaradi neenakomernega delovnega časa, dela ob vikendih in praznikih ter velike fluktuacije zaposlenih. Čeprav gre za poklice, brez katerih si turistične ponudbe in vsakdanjega življenja skoraj ne moremo predstavljati, zanimanje zanje ni dovolj veliko, da bi zadovoljilo potrebe trga. Med poklici, kjer primanjkuje delovne sile, so tudi usmerjevalci in raznašalci pošte. Gre za dela, ki so za delovanje številnih storitev še vedno nepogrešljiva, čeprav jih javnost pogosto jemlje kot samoumevna.
Ko ljudje obstajajo, a primanjkuje znanja
Pri nekaterih poklicih težava ni toliko v številu kandidatov, temveč v njihovih kompetencah. Strokovnjaki razlikujejo med pomanjkanjem delovne sile in pomanjkanjem ustreznih znanj. To pomeni, da so kandidati na trgu dela sicer prisotni, vendar nimajo potrebnih licenc, izpitov, strokovnih kompetenc ali praktičnih izkušenj. Takšne razmere se pojavljajo pri strokovnjakih za računovodstvo in revizijo, inženirjih strojništva, mehanikih, serviserjih, mizarjih in strugarjih. Delodajalci zato pogosto iščejo ljudi, ki bi jih lahko dodatno usposobili, vendar je tak proces dolgotrajen in zahteva dodatna sredstva. Posledično številna delovna mesta ostajajo nezasedena tudi takrat, ko brezposelnih oseb na trgu dela ne manjka.
Razlike med posameznimi regijami
Položaj ni enak po vsej Sloveniji. Podatki kažejo, da največ poklicev v primanjkljaju pričakujejo na območjih Ljubljane in Kopra. V obeh primerih gre za več kot sto poklicnih skupin, pri katerih se napoveduje pomanjkanje kadra. Takšen rezultat seveda ni presenetljiv. Ljubljana kot gospodarsko, upravno in izobraževalno središče države ustvarja veliko povpraševanje po delovni sili, podobno pa velja za Koper, kjer pomembno vlogo igrata logistika in promet.
Po drugi strani se največ presežkov poklicnih skupin napoveduje na območjih Ptuja, Kranja in Trbovelj. Tam je več poklicev, pri katerih ponudba delovne sile presega potrebe delodajalcev. Zanimiv je tudi podatek, da največ ravnovesja med ponudbo in povpraševanjem pričakujejo na območjih Murske Sobote, Sevnice in Velenja. V teh regijah je za več kot sedemdeset poklicnih skupin predvideno razmeroma uravnoteženo stanje na trgu dela.
Kaj prinaša prihodnost?
Dogajanje na trgu dela kaže, da se bo Slovenija morala vse bolj ukvarjati z vprašanjem kadrov. Nekateri poklici, ki so bili nekoč samoumevni, danes postajajo vse težje dostopni. Hkrati se spreminjajo pričakovanja mladih, ki pri izbiri kariere vse bolj upoštevajo delovne pogoje, možnosti napredovanja in usklajevanje poklicnega ter zasebnega življenja.
Čeprav se veliko pozornosti namenja novim tehnologijam in poklicem prihodnosti, podatki kažejo, da bodo družba in gospodarstvo tudi v prihodnje močno odvisni od zdravstvenih delavcev, obrtnikov, voznikov, gostincev in številnih drugih strokovnjakov. Brez njih številne storitve, ki jih danes jemljemo kot samoumevne, preprosto ne bi bile mogoče.
