Slovensko morje se sooča z izjemnimi temperaturami, ki imajo vse bolj opazne posledice za morski ekosistem. Junija so na oceanografski boji Vida pri Piranu izmerili rekordno temperaturo 29,9 stopinje Celzija, kar je najvišja junijska temperatura od začetka meritev leta 2004. To je več kot štiri stopinje nad klimatološko pričakovanimi vrednostmi. A kot opozarjajo znanstveniki, je bolj kot posamezni rekord zaskrbljujoč dolgoročni trend, kar osem od desetih najtoplejših junijev so zabeležili v zadnjem desetletju.
Izgube med školjkami in morskimi travniki
Visoke temperature imajo neposredne in dramatične posledice za žive organizme v morju. Laboratorijske raziskave so pokazale, da se smrtnost klapavic močno poveča, ko temperatura preseže 26 stopinj Celzija. Pri 28 stopinjah jih odmre od 30 do 55 odstotkov, pri 30 stopinjah pa preživi le še dobra desetina. Na slovenskih gojiščih so zato zaznali obsežne izgube odraslih klapavic in mladic. Poleg tega klapavice, oslabljene od vročine, plenijo orade in tujerodni ploski črvi, dodatno težavo pa predstavljajo kljunasti morski golobi, ki so začeli intenzivno obiskovati školjčišča.
Segrevanje morja vodi tudi v postopno upadanje morskih travnikov v severnem Jadranu. Med letoma 2014 in 2018 se je razširjenost morske trave vrste Cymodocea nodosa v slovenskih vodah zmanjšala za 30 odstotkov. Ti travniki so ključni za biotsko raznovrstnost, stabilnost obal in shranjevanje ogljika.
The fried egg jellyfish (Phacellophora camtschatica)
pic.twitter.com/XQF6x4y6mJ— Science girl (@sciencegirl) April 15, 2024
Več meduz in novi obiskovalci
V zadnjih tednih so kopalci na slovenski obali opazili nenavadno veliko število kompasnih meduz. Čeprav gre za avtohtono vrsto, je njihovo množično pojavljanje po mnenju strokovnjakov z Morske biološke postaje Piran “nenavadno”. Vzroki niso povsem jasni, a lahko so povezani s temperaturo morja, razpoložljivostjo hrane ali naravnimi cikli. Kompasne meduze sicer niso smrtno nevarne, a imajo boleč ožig, zato se jim je treba izogibati.
Poleg meduz se v slovenskem morju pojavlja vse več tujerodnih vrst, med njimi rebrača (Mnemiopsis leidyi) in modra rakovica. V Jadranskem morju je po ocenah okoli 70 tujerodnih vrst. Kot pojasnjujejo strokovnjaki, tujerodne vrste praviloma ne predstavljajo neposredne grožnje domorodnim vrstam, lahko pa postanejo invazivne in izpodrivajo avtohtone organizme. K njihovemu širjenju prispevajo pomorski promet, balastne vode in segrevanje morja, ki omogoča naselitev vrst iz južnejših območij.
Kaj to pomeni za prihodnost?
Znanstveniki opozarjajo, da je dolgotrajen toplotni stres zaradi vztrajnega segrevanja morja vse večja grožnja za morski ekosistem. Visoke temperature povečujejo verjetnost, da bodo presežene temperaturne meje, ki jih številni organizmi še prenesejo, posledice so lahko zmanjšana odpornost ali celo pogin. Med opaznimi posledicami je tudi bledenje koral, ki nastane zaradi izgube simbiotskih alg kot odziv na toplotni stres. Prihodnost slovenskega morja bo vse bolj odvisna od tega, kako uspešno bomo blažili podnebne spremembe in prilagajali upravljanje obalnega okolja.
