Dolgotrajna suša in letošnje izjemno visoke temperature imajo katastrofalne posledice za sadjarstvo v Posavju. V nenamakanih nasadih se drevesa že sušijo, v namakanih pa se posledice kažejo na plodovih, zato bo pravi obseg škode mogoče oceniti šele ob začetku obiranja, je za STA povedal direktor Zadruge za razvoj sadjarstva Tibona Anton Koršič.
Opozoril je, da sta za sadjarstvo problematična tako pomanjkanje vode kot vročina. V nenamakanih nasadih so posledice že vidne, saj se drevesa sušijo. V namakanih nasadih pa sadjarji še ne vedo, kakšen bo končni izplen, saj se bodo posledice visokih temperatur pokazale predvsem pri obiranju. Kot je dejal Koršič, je že pri poskusnih obiranjih veliko plodov ožganih in neuporabnih, in to kljub zaščitnim mrežam.
Letina obetala nadpovprečje, a vreme vse spremenilo
Kakšna bo letošnja letina v primerjavi z običajno in lansko, je po njegovih besedah trenutno še nemogoče napovedati. Pred nastopom suše in vročine je bil obet za letošnjo letino nadpovprečen, vendar se je stanje zaradi vremenskih razmer bistveno spremenilo. Ker vročina še vztraja, tudi o konkretnem odstotku zmanjšanja pridelka za zdaj ne morejo govoriti.
Koršič, ki ima okoli šest hektarjev sadovnjakov, največje težave pričakuje pri kakovosti sadja. Plodovi bodo lahko zaradi vročine ožgani in drobnejši, veliko vprašanje pa je tudi njihova obstojnost v skladiščih. To bo mogoče zanesljiveje oceniti šele po obiranju in skladiščenju.
Poskusna obiranja razkrivajo ožgane plodove
Zgodnje sorte, med njimi gala, naj bi začeli obirati konec tega oziroma v začetku prihodnjega tedna. Takrat bo mogoče dobiti tudi boljšo predstavo o dejanskih posledicah vročine in suše za pridelek. Že pri prvih poskusnih obiranjih pa opažajo veliko ožganih plodov.
Negotove so tudi dolgoročne posledice za sadno drevje. Sadjarji namreč še nimajo izkušenj s tako dolgotrajno kombinacijo visokih temperatur in suše, zato ne vedo, kako bo letošnja obremenitev vplivala na drevesa in njihov rodni potencial prihodnje leto. “Podobne razmere opažajo tudi sadjarji v Italiji, s katerimi smo se v zadnjih dneh pogovarjali o posledicah, vendar tudi tam nimajo izkušenj s tako izrazitimi vremenskimi razmerami,” je dejal Koršič.
Poziv k dolgoročnim ukrepom
Sadjarji, ki imajo možnost namakanja, lahko po Koršičevih besedah trenutno nasade še zaščitijo predvsem z namakanjem. Ob tem pa opozarja na potrebo po dolgoročnih sistemskih ukrepih. Država bi morala po njegovem mnenju poenostaviti birokratske postopke za namakanje, saj je voda za kmete osnovno sredstvo za proizvodnjo hrane in ne luksuz.
Koršič je zato pozval k hitrejšemu prehodu od besed k dejanjem pri urejanju namakalnih sistemov. Ob vse pogostejših sušah in visokih temperaturah bo namreč po njegovih besedah zagotavljanje vode za kmetijsko proizvodnjo vse pomembnejše.
