Umetna inteligenca naj bi bila naslednja velika tehnološka revolucija. Podjetja vanjo vlagajo stotine milijard, vlagatelji stavijo na prihodnost, podatkovni centri rastejo po vsem svetu. Toda za ogromnim navdušenjem se skriva neprijetno vprašanje: koliko denarja se je iz te revolucije dejansko vrnilo? In ali si ljudje sploh želijo sveta, v katerem je umetna inteligenca povsod?
Če spremljamo tehnološko industrijo, lahko hitro dobimo občutek, da je umetna inteligenca že postala neizogibna. Podjetja gradijo podatkovne centre, kupujejo čipe in podpisujejo večmilijardne pogodbe za računalniško infrastrukturo. Toda medtem ko investicijski kapital govori o prihodnosti, se uporabniki pogosto sprašujejo nekaj precej bolj preprostega:
Ali je to sploh potrebno?
344 milijard dolarjev v enem letu
In tu pridemo do vprašanja denarja. Po podatkih Stanfordovega AI Indexa je zasebno vlaganje v podjetja s področja umetne inteligence leta 2025 doseglo 344,7 milijarde dolarjev. To je bilo 127,5 odstotka več kot leto prej. Od tega je šlo približno 170,9 milijarde dolarjev v generativno umetno inteligenco, več kot dvakrat toliko kot leta 2024.
Vendar vloženi kapital ni enak dobičku.
Če nekdo v podjetje vloži milijardo evrov in je podjetje pozneje vredno dve milijardi, to še ne pomeni, da je ustvarilo dve milijardi evrov dobička. In prav to razliko je pri trenutnem AI-boomu zelo lahko spregledati.
Podjetja rastejo, toda stroški rastejo skupaj z njimi
Stanford ugotavlja, da prihodki vodilnih AI-podjetij rastejo izjemno hitro. Toda istočasno rastejo tudi njihovi stroški računalniške infrastrukture. Modeli zahtevajo ogromne količine računalniške moči. Za njihovo delovanje so potrebni podatkovni centri, grafični procesorji, elektrika, hlajenje in omrežna infrastruktura.
To pomeni, da lahko podjetje hitro povečuje prihodke, ne da bi enako hitro povečevalo dobiček.
Pri tem je pomemben podatek iz aktualne analize Reutersa.
Microsoft, Alphabet, Amazon, Meta in Oracle naj bi po trenutnih projekcijah do leta 2027 skupaj porabili za kapitalske izdatke več, kot bodo ustvarili prostega denarnega toka. Reutersova analiza ocenjuje, da bi za vsak dodatni dolar operativnega denarnega toka potrebovali približno 1,57 dolarja dodatnih kapitalskih izdatkov.
AI-industrija lahko raste, toda če mora podjetje za vsak nov dolar denarnega toka porabiti še več kapitala, se pojavi vprašanje, kako vzdržen je takšen poslovni model.
OpenAI in Anthropic: milijardne vrednosti, vendar še vedno izgube
Še bolj očiten primer predstavljata podjetji, ki sta postali simbol generativne umetne inteligence – OpenAI in Anthropic. Obe podjetji imata ogromne prihodke in še večje vrednotenja. Toda po aktualnem poročanju Financial Timesa obe podjetji še vedno poslujeta z izgubo in nimata pozitivnega prostega denarnega toka. Kljub temu se pripravljata na potencialni borzni vstop, ki bi njuni vrednosti lahko dvignil na stotine milijard oziroma celo bilijone dolarjev.
Podjetje je lahko vredno ogromno, ne da bi ustvarjalo dobiček. Amazon je na primer dolgo rasel brez velikih dobičkov, toda pri UI je problem nekoliko drugačen.
Podjetja ne potrebujejo samo programerjev, temveč tudi podatkovne centre, elektriko, čipe in ogromne količine računske moči. Zato je kapitalska intenzivnost precej večja.
Največ denarja trenutno ne služi nujno ustvarjalcem UI
Ob tem nastaja zanimiva gospodarska hierarhija. Največ neposrednega denarja iz AI-booma trenutno ne prihaja nujno iz prodaje AI-asistentov končnim uporabnikom. Velik del denarja pobirajo podjetja, ki prodajajo infrastrukturo.
To pomeni, da lahko obstaja ogromen AI-boom, tudi če končni AI-produkti še ne ustvarjajo dovolj dobička. Reuters je julija opozoril prav na to razliko: proizvajalci čipov že dobivajo precej bolj neposreden finančni učinek AI-booma, medtem ko morajo veliki ponudniki oblaka in platform še dokazati, da bodo ogromne investicije v podatkovne centre ustvarile zadostne donose.
Velika AI-stava postaja tudi dolžniška stava
V AI-infrastrukturo se vse bolj vključuje tudi dolg. Reuters je septembra poročal, da je obseg izdaje dolga, povezanega z AI, v ZDA do začetka avgusta 2026 dosegel skoraj 500 milijard dolarjev. To predstavlja približno petino vsega ameriškega dolga z visoko bonitetno oceno, kar je dramatičen skok glede na leto 2024, ko je bil delež približno en odstotek.
To pomeni, da AI-boom ni več samo stava tehnoloških podjetij. Vanjo so vključeni: banke, skladi, obveznični vlagatelji, proizvajalci čipov, energetska podjetja, nepremičninski projekti in podatkovni centri.
Če se izkaže, da je pričakovana donosnost AI-infrastrukture previsoka, posledice zato ne bodo ostale omejene na nekaj tehnoloških startupov.
Kaj se skriva za 500 milijardami dolarjev AI-dolga?
Osrednji akter pri tem je Nvidia, ki je avgusta 2026 napovedala partnerstvo s šestimi finančnimi velikani – Goldman Sachsom, Apollom, BlackRockom, Blackstonom, Brookfieldom in KKR – za vzpostavitev platform za financiranje AI-infrastrukture. Cilj jim je mobilizirati več kot 500 milijard dolarjev tretjeosebnega kapitala. Nvidia naj bi po lastnih navedbah za nekatere projekte ponudila podporo do 25 odstotkov preostale vrednosti, kar pomeni, da jamči za morebitno izgubo vrednosti grafičnih procesorjev.
A prav ta “finančna vzvoda” vznemirja analitike.
Nekdanji Trumpov tehnološki svetovalec David Sacks je v podcastu opozoril na tveganje “dark GPU” – scenarija, ko bi grafični procesorji ostali neizkoriščeni in bi njihova cena strmoglavila, podobno kot se je po poku internetnega balona zgodilo s t. i. “temno optiko”. Hkrati pa vlagatelji že zahtevajo višje donose: povpraševanje po obveznicah AI-velikanov, kot so Alphabet, Amazon in Meta, se je zmanjšalo s skoraj petkratnega na manj kot dvakratno ponudbo v samo nekaj mesecih.
Gre torej za ogromno stavo.
A kot ugotavlja Reuters Breakingviews, se začetna zaljubljenost v AI uradno končuje, vlagatelji pa postajajo vse bolj previdni.
Kaj pa če ljudje preprosto ne bodo želeli toliko UI?
Stanfordov AI Index sicer kaže, da je generativna umetna inteligenca dosegla približno 53-odstotno globalno uporabo v treh letih – hitreje kot osebni računalnik ali internet.
Vendar samo 15 odstotkov najstnikov meni, da bi bila UI boljša od človeka pri odločanju o zaposlovanju, približno polovica pa meni, da bi bila slabša.
Podobno so skeptični glede zdravstvenih diagnoz, vožnje in ustvarjalnega dela. To pomeni, da ljudje lahko uporabljajo UI, hkrati pa ne želijo, da bi UI odločala o njihovem življenju.
Je torej umetna inteligenca neizogibna?
Tehnološko gledano umetna inteligenca najverjetneje ne bo izginila. Vendar, to še ne pomeni, da je neizogibna vsaka njena oblika.
Kjer bo UI prisotna je popolnoma odvisno od odziva uporabnikov.
To se kaže že v potezi Mete, ki je julija 2026 na Instagramu onemogočila generiranje in urejanje slik iz javno dostopnih profilov. Zaradi zaskrbljenosti in negativnih odzivov javnosti pa je prisotnost umetne inteligence odvisna predvsem od posameznikov – tako od tega, kje se uporablja, kot od tega, kako.
