Zdravstveno stanje prebivalcev koprske občine kaže precej mešano sliko. Medtem ko so kazalniki kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak in možganska kap, ugodnejši od slovenskega povprečja, pa so prebivalci Kopra pogosteje odsotni z dela zaradi bolezni, več je tudi uporabnikov marihuane, ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v najnovejši publikaciji Zdravje v občini 2026.
Publikacija, ki zajema podatke za leto 2024 oziroma večletna povprečja, razkriva, da ima občina Koper tako prednosti kot izzive na več področjih javnega zdravja.
Delovno aktivni prebivalci koprske občine so imeli v letu 2024 v povprečju kar 21,9 dni bolniške odsotnosti na leto, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 20,5 dneva. Gre za nadpovprečen izpad delovne sile, ki ga bodo morali nasloviti tako delodajalci kot zdravstveni sistem.
Kronične bolezni
Po drugi strani pa so kazalniki pri nekaterih kroničnih boleznih spodbudni. Delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni v Kopru znaša 4,8 na 100 prebivalcev, kar je pod državnim povprečjem 5,5. Prav tako je z 1,6 odstotka nekoliko pod državnim povprečjem (1,8 odstotka) delež uporabnikov pomoči na domu.
Pri povišanem krvnem tlaku je slika podobna, 21 prebivalcev na 100 oseb v Kopru prejema zdravila, v Sloveniji pa 22,5. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je v Kopru znašala 1,9 na 1000 prebivalcev (starosti 35 do 74 let), kar je izenačeno s slovenskim povprečjem. Pri možganski kapi pa je Koper boljši od povprečja, stopnja 1,9 na 1000 prebivalcev (Slovenija 2,2).
Tudi pri starejših so rezultati ugodni. Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka v Kopru znaša 5,4 na 1000 prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje 6,0.
Duševno zdravje in življenjski slog
Na področju duševnega zdravja je Koper boljši od povprečja, umrljivost zaradi samomora znaša 15 na 100.000 prebivalcev, kar je pod državnim povprečjem (18). Po drugi strani pa je delež uporabnikov marihuane nadpovprečen. V koprski občini marihuano uporablja 24 odstotkov prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje 22 odstotkov.
Skrb vzbujajoč je tudi telesni fitnes otrok, koprski otroci so dosegli indeks 47,3, kar je slabše od slovenskega povprečja (49,4).
Koprska občina prijetno preseneča na področju prometne varnosti. Stopnja hospitalizacij zaradi poškodb v transportnih nezgodah je 0,7 na 1000 prebivalcev, kar je občutno pod slovenskim povprečjem (1,0). Še posebej izstopa nizek delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji, ki v Kopru znaša 5,8 odstotka, medtem ko je državno povprečje 8,2 odstotka.
Preventivni programi: izzivi pri odzivnosti
Medtem ko so nekateri zdravstveni kazalniki ugodni, pa preventivni programi v koprski občini zaostajajo. Odzivnost v programu Svit, namenjenemu zgodnjemu odkrivanju raka debelega črevesa in danke, je bila 59,9-odstotna in zaostaja za slovenskim povprečjem (64,9 odstotka). Prav tako je nižja presejanost v programu Zora za odkrivanje raka materničnega vratu, ki v občini znaša 68,9 odstotka, medtem ko je v Sloveniji 72,5 odstotka.
Kot kažejo podatki NIJZ, se koprska občina sooča s paradoksom, ob ugodnejšem stanju pri težjih kroničnih boleznih ima težave z bolniškimi odsotnostmi, uporabo psihoaktivnih snovi in telesno pripravljenostjo mladih. Prav tako bo treba okrepiti preventivne aktivnosti za povečanje odzivnosti na presejalnih programih.
Na Občini Koper in ZD Koper bodo morali v prihodnjih letih posebno pozornost nameniti prav tem področjem, kjer kazalniki zaostajajo za nacionalnim povprečjem, so sporočili z NIJZ ob predstavitvi publikacije.
