Slovenija se ponaša z bogato vinarsko tradicijo, ki jo oblikujejo raznoliko podnebje, sestava tal in specifične lokalne sorte. Na nekaj več kot 17.000 hektarjih površin dela preko 27.000 kmetijskih gospodarstev. Ta letno pridelajo med 800.000 in 900.000 hektolitrov vina. Čeprav v slovenskih vinogradih prevladujejo bele sorte, več kot 70 odstotkov celotnega pridelka predstavljajo kakovostna vina z zaščiteno geografsko označbo.
V čem se razlikujejo vinorodne dežele?
Vsaka od treh vinorodnih dežel prispeva svoj značaj. Podravje slovi po aromatičnih belih vinih, kot so sauvignon, renski rizling in šipon, ter po več kot stoletni tradiciji pridelave penin. V Posavju prevladujejo modra frankinja, cviček in posebnost Bizeljskega – repnice. Primorska pa pod vplivom Sredozemlja daje bolj polna vina, med katerimi izstopajo teran, zelen, refošk in malvazija.
Krčenje površin in rast stroškov
Pestrost sort pa domačim vinarjem ne zagotavlja več varne prihodnosti. Panoga se sooča s strukturnimi težavami in nepredvidljivim vremenom. Suše, toča in spomladanske pozebi povzročajo velika nihanja v pridelku. To se sklada s svetovnimi trendi, saj je bila globalna pridelava vina nedavno najnižja v zadnjih šestih desetletjih.
Dodatno težavo predstavljajo visoki stroški dela. Ker večina slovenskih vinogradov leži na strmih terenih, je obdelava draga in pogosto izvedljiva le ročno. Zaradi tega se površine vinogradov v Sloveniji krčijo, podatki pa kažejo, da pridelavo najbolj opuščajo manjše, družinske kmetije.
Preusmeritev v ekologijo in strožja pravila
Kljub težavam vinarji iščejo nove priložnosti. Vse več se jih odloča za ekološko kmetovanje, mlajše generacije pa v hladnejših okoliših uspešno razvijajo vrhunska peneča vina, ki dosegajo višje cene. Spreminja pa se tudi pravni okvir. Za vsako novo zasaditev ali obnovo vinograda je danes treba pridobiti uradna dovoljenja, vsi pridelovalci, ki obdelujejo več kot pet arov ali vino prodajajo, pa morajo biti vpisani v register. Časi neformalnega vinogradništva so s tem dokončno mimo.
Pridelava ekoloških vin v Sloveniji narašča. Količina površin, na katerih se prideluje ekološko grozdje, slednje je pogoj za pridelavo ekološkega vina, se v Sloveniji povečuje.
pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo.
Prodiranje na tuje trge
Ker poraba vina v Sloveniji pada, je izvoz za mnoge postal nujen za preživetje. Prodaja na tujem zahteva popolno profesionalizacijo, saj morajo vina prestati stroge ocene pooblaščenih pokuševalcev in ustrezati zahtevanim specifikacijam. Ob velikih kletah se na tuje trge vse bolj uspešno prebijajo tudi manjši pridelovalci, ki stavijo na visoko kakovost in geografsko poreklo.
