Ko naslednjič iz denarnice potegnete bankovec za 20 ali 50 evrov, obstaja velika možnost, da bo v prihodnjih letih videti povsem drugače. Evropska centralna banka (ECB) je namreč predstavila deset novih predlogov za prihodnjo generacijo evrskih bankovcev, najbolj zanimiv del celotnega projekta pa je nekaj, česar pri evropskih institucijah nismo ravno vajeni, vaše mnenje dejansko šteje.
Da, Evropejci lahko prvič javno glasujejo o tem, kateri dizajn jim je najbolj všeč, rezultat pa bo pomemben del končne odločitve o videzu bankovcev, ki jih bomo uporabljali desetletja.
Končno nekaj, o čemer lahko odloča tudi javnost
Običajno so evropske odločitve za večino prebivalcev precej oddaljene. Tokrat pa je zgodba drugačna. ECB je po večletnem procesu pripravila deset finalistov, zdaj pa vse prebivalce evrskega območja vabi, da oddajo svoje mnenje v spletni anketi. Glasovanje bo odprto do 21. septembra 2026, nato pa bo Svet ECB ob upoštevanju rezultatov ankete, strokovne ocene in tehničnih zahtev izbral končno podobo novih bankovcev.
Čeprav javnost ne bo neposredno izbrala zmagovalca, ECB poudarja, da bodo odgovori državljanov pomemben del končne odločitve. To pomeni, da tokrat ne gre zgolj za simbolično anketo.
Ptice ali evropski velikani?
Med finalisti sta dve povsem različni temi.
Prva nosi naslov Evropska kultura. Na bankovcih bi se pojavila nekatera najbolj znana evropska imena, med njimi Ludwig van Beethoven, Marie Curie, Leonardo da Vinci, Miguel de Cervantes in Maria Callas. Na hrbtni strani bi bili prikazani prizori iz knjižnic, koncertov, šol in drugih kulturnih prostorov, ki predstavljajo skupno evropsko dediščino.
Druga tema je precej bolj umirjena in naravoslovna: Reke in ptice. Namesto zgodovinskih osebnosti bi bankovce krasile značilne evropske ptice, kot so vodomec, bela štorklja in druge vrste, skupaj z evropskimi rekami ter motivi naravne raznolikosti. Namen te različice je poudariti povezanost Evrope skozi naravo in trajnost.
Zakaj sploh spreminjati evre?
Marsikdo se bo vprašal, ali je menjava videza bankovcev sploh potrebna.
Odgovor ECB je precej preprost. Sedanji evrski bankovci so bili prvič izdani leta 2002, druga generacija pa je začela prihajati v obtok leta 2013. V več kot dveh desetletjih so se tehnologija, varnostni elementi in pričakovanja uporabnikov močno spremenili. Novi bankovci bodo zato bolje zaščiteni pred ponarejanjem, lažje prepoznavni tudi za slabovidne osebe in izdelani z večjim poudarkom na trajnosti ter okolju prijaznejših materialih.
Ne pričakujte jih še jutri
Čeprav so predlogi že predstavljeni, novih bankovcev še nekaj časa ne bomo držali v rokah.
Do konca letošnjega leta bo ECB izbrala končni dizajn, nato pa sledijo leta razvoja, testiranja in priprave proizvodnje. Šele po zaključku teh postopkov bodo novi bankovci postopoma prišli v obtok. Sedanji evri bodo tudi po tem ostali veljavni in jih ne bo treba menjati.
Pomembna je tudi identiteta
Bankovci niso le plačilno sredstvo. So eden najbolj prepoznavnih simbolov Evropske unije, ki ga vsak dan uporablja več sto milijonov ljudi.
Prav zato želi ECB ustvariti bankovce, ki bodo bolje predstavljali sodobno Evropo, bodisi skozi njene največje kulturne dosežke bodisi skozi skupno naravno dediščino. In prvič po dolgem času imajo pri tem besedo tudi državljani.
Če ste se kdaj pritoževali, da vas pri evropskih odločitvah nihče nič ne vpraša, je to eden redkih primerov, ko lahko dejansko vplivate na končni rezultat. Morda vaš glas res ne bo odločilen sam po sebi, bo pa del odločitve, ki bo določila videz denarja za prihodnje generacije Evropejcev.
Nove evre si lahko ogledate na naslednji povezavi: (tukaj).
