Mednarodna skupina astronomov je objavila največji dvodimenzionalni zemljevid vesolja doslej. Nastajal je 13 let, sestavlja pa ga 5,6 bilijona slikovnih pik. Na njem je katalogiziranih skoraj štiri milijarde nebesnih teles in pojavov, od zvezd, galaksij in asteroidov do dejavnih črnih lukenj, supernov ter gravitacijskih leč.
Zemljevid pokriva približno 75 odstotkov celotnega neba v vidni in bližnji infrardeči svetlobi. Osredotočen je na zunajgalaktično vesolje oziroma območja, ki jih ne zakrivajo zvezde in prah naše Rimske ceste. Njegova posebnost ni le velikost, temveč tudi javna dostopnost. Po zemljevidu lahko prek spletnega pregledovalnika brskajo poklicni astronomi, ljubiteljski opazovalci in vsi drugi zainteresirani, celotne zbirke podatkov pa je mogoče tudi prenesti.
Več kot 263.000 posnetkov iz treh teleskopov
Končni zemljevid je nastal z združitvijo 263.407 osvetlitev oziroma posnetkov treh obsežnih pregledov neba. Pri projektu so uporabili 570-milijonsko kamero DECam na štirimetrskem teleskopu Víctor M. Blanco v Čilu, štirimetrski teleskop Nicholas U. Mayall in 2,3-metrski teleskop Bok v Arizoni. Zemeljske meritve so dopolnili še z večletnimi infrardečimi opazovanji Nasinega vesoljskega teleskopa WISE.
Pri zbiranju podatkov je sodelovalo več kot 160 znanstvenikov, dvajsetčlanska skupina pa je pripravila končno zbirko. Gre za najnovejšo izdajo projekta DESI Legacy Imaging Surveys, katerega prejšnje podatkovne zbirke so bile uporabljene že v več kot 1800 znanstvenih člankih.
Zakaj je zemljevid samo dvodimenzionalen?
Nova karta je pravzaprav izredno globoka in podrobna fotografija neba. Prikazuje, kje se posamezni objekti navidezno nahajajo in kako svetli so, ne vsebuje pa neposrednega podatka o njihovi oddaljenosti od Zemlje. Zato je opisana kot dvodimenzionalna.
Prvotno je bila izdelana kot temelj za projekt DESI oziroma Dark Energy Spectroscopic Instrument. Ta s spektroskopijo razčleni svetlobo izbranih galaksij in kvazarjev ter izmeri njihov rdeči premik. Iz njega lahko astronomi ocenijo oddaljenost objekta in dvodimenzionalnemu položaju dodajo globino. Tako nastaja največji visokoločljivi tridimenzionalni zemljevid vesolja, s katerim raziskovalci proučujejo njegovo širjenje in skrivnostno temno energijo.
DESI presegel pričakovanja
DESI je aprila 2026 predčasno končal prvotno petletno opazovalno kampanjo, v kateri je zajel več kot 47 milijonov galaksij in kvazarjev. Meritve se bodo nadaljevale do leta 2028, najpomembnejši rezultati celotnega petletnega sklopa pa so napovedani za leto 2027. Znanstvenike predvsem zanima, ali bodo dodatni podatki potrdili presenetljive namige, da se vpliv temne energije s časom spreminja.
Osnova za prihodnja odkritja
Ogromen zemljevid bo astronomom pomagal iskati redke gravitacijske leče, primerjati spremembe na nebu in prepoznavati kratkotrajne pojave, kot so supernove. Služil bo tudi kot referenčna podlaga za Observatorij Vere C. Rubin in Nasin vesoljski teleskop Nancy Grace Roman.
Podatki bodo uporabljeni tudi za učenje sistemov UI, ki bodo morali v prihodnjih petabajtih astronomskih meritev samodejno prepoznavati zanimive objekte in nenavadne pojave. Raziskovalci pričakujejo, da bo zbirka še več let ostala najobsežnejši 2D-zemljevid vesolja in izhodišče za številna nova odkritja.
